Muzikantje komaj čakajo pust (Suzy)
Lahko bi rekli, da se s pustnim časom, po prvem, malo bolj umirjenem mesecu leta, zanje uradno začenja nova sezona igranja.Lahko bi rekli, da se s pustnim časom, po prvem, malo bolj umirjenem mesecu leta, zanje uradno začenja nova sezona igranja.
Vikend pred nami bo gotovo eden najbolj bučnih, veselih in norčavih v letu. Marsikje so pustovanja tradicionalna, kar zlasti velja za najstarejše mesto Ptuj, kjer vsako leto prirejajo tradicionalni pustni karneval. Tam je doma Hermina Matjašič, članica skupine Chicas, ki nam je povedala, da se tega časa vedno zelo veseli. »Pustni karneval v mojem kraju ima zakoreninjeno zgodovino. Če z dekleti nismo na odru, sem s prijatelji in svojim ljubim zagotovo pod odrom. Komaj čakam, da se pustni karneval prične,« pravi Hermina.
Tudi člani dolenjskega ansambla Petan običajno pust preživijo na kakšnem odru. Najbolj zagret za pustne norčije je njihov basist Jure Hudelja. »Mislim, da bi moral biti pust kar vsak dan, ker to je res fajn čas. Fino je, da te ljudje povsod navdušeno sprejmejo, ne glede na to, v kaj si našemljen,« pravi. »Moj najlepši spomin na pustovanje se je zgodil pred šestimi leti, ko sem igral pred polnim šotorom, našemljen v Piko Nogavičko,« nam je povedal Primož Petan.
Tradicionalnega karnevala v Cerknici se vsako leto udeležijo člani ansambla Erazem. »S harmonikarskim orkestrom igramo na prikolici v povorki,« nam je zaupal harmonikar Vili Marinšek, ki se je oblekel v butalca in veselo raztegnil meh. Pustni čas je poseben še za člane ansambla Pik iz Šentjurja, ki so doslej kot skupinska maska že uprizorili koline (furež po domače). »Vsi Pikovci smo za akcijo, kar se tiče šemljenja za pusta, izstopa naš baritonist Matej. On ima vsako leto kakšne dobre ideje, v kaj bi se našemili in kam odpravili. Najljubše mu je domače pustovanje v Dobju pri Planini, v znani gostilni pri Olgi,« so nam zaupali fantje ansambla Pik.
Nič manj zagnani niso člani ansambla Tomaža Rota, posebno njihov kitarist Miha Lampe. »Pustni čas je v številnih krajih po Sloveniji čas veselja in radosti. Prihajam iz vasi Ponikve v občini Dobrepolje, kjer se trudimo ostati zvesti dolgoletni tradiciji, ki se prenaša iz roda v rod, zato se priprave na pustno dogajanje pričnejo že kakšen mesec pred pustom, ko se mladi, še neporočeni fantje pričnemo zbirati in izdelujemo maske. Večino le obnovimo, saj so nekatere stare že pol stoletja.
Štirinajst dni pred pustom se fantje prvič oblečemo v tako imenovane podivce in po tradiciji podimo otroke po vasi. Med več različnimi maskami mi je najbolj pri srcu petelin. Celotno dogajanje v Ponikvah je podrobno opisal dr. Tomaž Simetinger na 180 straneh knjige Ponikovske mačkare,« nas je poučil član ansambla Tomaža Rota. Tudi ostali člani Alja, Aleksander, Boštjan in Tomaž radi pustujejo, a nihče tako intenzivno kot Miha.
V Velenju je bolj kot pust znana Pika Nogavička, zato ne čudi, da se mnogi našemijo prav vanjo. No, Robert Goličnik, član ansambla Šepet, seveda ni izbral oprave nagajive Pike, pač pa njenega nepogrešljivega spremljevalca – kapitana oziroma mornarčka.
