Naj bo hrana vir moči, ne strupa (Suzy)

Danes jemo za svoj jutri. Naše fizično telo je namreč skupek hrane, ki smo jo zaužili v preteklosti. Po obdobju vranice in želodca se prične obdobje pljuč in črevesja, kar pomeni, da če sedaj ne podpiramo prvih dveh organov, utegnemo imeti jeseni morda še večje izzive s slednjima dvema.

In kje tiči vzrok za tak porast bolezni? Skupni imenovalec mnogih težav so prehrana, prebava, način življenja ter seveda stres in način, kako skrbimo za svoje telo. Napačne prehranske navade, neustrezne kombinacije živil in pomanjkanje razumevanja, kako hrana vpliva na organe, pogosto vodijo do samozastrupljanja namesto do samozdravljenja.

Ključni dejavnik za zdravje

Hrana je več kot le vir energije – je ključni dejavnik, ki vpliva na naše zdravje. V tradicionalni kitajski medicini (TKM) ima prehrana osrednjo vlogo pri ohranjanju ravnovesja v telesu. Avtoimunske bolezni, alergije, intolerance, prebavne motnje in drugi zdravstveni problemi so pogosto posledica napačnega prehranjevanja. Ali telo zdravimo ali ga zastrupljamo – vse je odvisno od tega, kaj in kako jemo.

apolonija lebar kurent

Zavedati se je treba tudi, da hrana ni zgolj energija, ampak tudi informacija. Ko jo užijemo, naše telo prejme navodila, kako naj deluje. Napačne kombinacije hrane povzročajo toksično toploto v telesu in vnetja, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so tahikardija, refluks, vnetje črevesja, prepustno in razdražljivo črevesje, intolerance, alergije in druge motnje.

Hrana ni le sredstvo za preživetje, ampak tudi močno orodje za ohranjanje ali uničevanje zdravja. Z razumevanjem, kako različni okusi vplivajo na naše telo in kako pomembno je ravnovesje, lahko preprečimo samozastrupljanje in spodbudimo samozdravljenje. Tradicionalna kitajska medicina nam ponuja dragocena spoznanja, kako hrana vpliva na naše organe in kako lahko z uravnoteženo prehrano podpremo zdravje celotnega telesa. Naš cilj naj bo preventivno delovanje in ohranjanje zdrave prebave, močne črevesne flore ter uravnovešenega živčnega sistema – vse to pa se začne pri tem, kaj in kako jemo.

Ali jeste zavestno?

Z zavestnim pristopom k prehrani in življenjskemu slogu lahko okrepimo naravno sposobnost telesa, da se samoohranja in samoobnavlja, kar nam omogoča dolgo in zdravo življenje brez nepotrebnih bolezni. Ključna vloga pri vseh zdravstvenih izzivih sta torej hrana in prebava. Ves proces se začne v naši glavi. Ali jeste zavestno? Ali opazite, kaj jeste, šele ko je krožnik pred vami? In ali sploh veste, kaj ste pojedli?

Natural products for healthy bowel. Top view

V hitrem tempu življenja smo izgubili stik z naravo in prehrano. Prebava se prične že v možganih z mislijo na obrok, ki nam pocedi sline. Slina in encimi se pripravljajo na hrano, ki jo bomo zaužili. Ustna votlina tako prva obdela hrano – zato je pomembno, da jo dobro in počasno žvečimo, da slina in encimi lahko opravijo nalogo razgradnje. Od tod gre hrana naprej po požiralniku v želodec.

Želodec je v procesu prebave najpomembnejši organ. Po TKM rečemo, da sta vranica in želodec naša 'zemlja', naš temelj, saj sta povezana z vsemi organi, ki jim razpošiljata energijo po okusih. Hrana, ki bi morala biti naše gorivo, bi se morala čim hitreje prebaviti. Dlje je v želodcu, več dela ima naše telo. Če predolgo ostane v želodcu, se prepoji s kislino, ki lahko poškoduje črevesno sluznico in povzroči vnetje.

Vse v telesu je povezano

Da uspešno dobimo energijo in hranila iz živil, potrebujemo dobro delujoč prebavni sistem. Naš prebavni trakt je dolg približno osem metrov, zato potrebujemo čas:

* da hrano pojemo in jo dobro žvečimo (36-krat),

* da asimiliramo pet okusov,

* da pretvorimo hrano v energijo,

* da jo izločimo.

Hranila so torej v našem telesu, šele ko so prebavljena, absorbirana in transformirana v energijo! Iz želodca potuje hrana do tankega črevesja, ki je naša carina, ki loči dobro od slabega – kar je energija, bo posredovalo naprej telesu, kar je za izločanje, bo šlo v debelo črevo. Če tanko črevo ne dobi pravilno predelane hrane iz želodca, ne opravi svoje funkcije, zato pride do samozastrupljanja. Prav tako pride v debelo črevo nepravilno oziroma premalo prebavljena hrana, kar lahko povzroči nadaljnje težave s črevesno floro in vodi do zdravstvenih izzivov, kot so alergije, intolerance, disbioze črevesja, avtoimunske bolezni itd.

Črevesna flora je sestavljena iz več tisoč različnih vrst mikroorganizmov, večino predstavljajo bakterije. Njena sestava je edinstvena za vsakega posameznika in se razvija od rojstva, ko dojenček že v porodnem kanalu pridobiva del mikrobioma od matere, nato še prek dojenja. Črevesne resice se pri otroku razvijajo do sedmega leta.

t

Mikrobi v črevesju ali mikrobiota so kompleksna skupnost mikroorganizmov, ki vključuje bakterije, viruse, glive in arheje, ki imajo ključno vlogo pri številnih telesnih funkcijah, od prebave do imunske odpornosti, vplivajo na naše razpoloženje in duševno zdravje. Vse v telesu je namreč povezano, nič ni ločeno, tako hrana vpliva na naša čustva, čustva pa vplivajo na našo hrano.

Poskrbimo za samozdravljenje

Najprej je treba poiskati vzrok težav – s čim smo si pridelali bolezni –, potem pričeti odpravljati posledice in predvsem vzroke. Po TKM poiščemo, kje imamo deficite, in začnemo zdraviti tam. Zdravimo najprej z 'dieto' – večja je težava, bolj strogi moramo biti z njo, saj se bolezen ni zgodila čez noč.

* Če imamo težavo v zgornjem delu prebave in želodcu, se je treba naučiti spoštovati proces prebave, predvsem upoštevati 24-urni bioritem in po 15. uri ne jesti živil, za katera je odgovorna vranica (sladkor, sadje, moke in mlečni izdelki).

* Hrano moramo dobro prežvečiti.

* Pravilno in dovolj moramo piti, predvsem vodo.

* Obroki naj bodo enostavni, z manj sestavinami.

* Upoštevati moramo pravilno kombinacijo živil.

* Jejmo hrano, ki podpira želodec in vranico (sladka hrana po okusu, ki je tudi bolj blaga, npr. riž, proso, kvinoja, koruza, ječmen, polenta, buče, surovo maslo, nesegreti med, slez, sladki koren, sezam, murva, žižpole, liči, smokve/fige, melona/lubenica, banana, jabolko, grozdje, dateljni, kaki, mango, papaja).

* Odstranimo živila, ki škodijo želodcu – predvsem preveč kisla in agresivna živila, predelana živila, cvrtje, kavo, paradižnik (sploh kuhan), česen, čebulo, sladkor, alkohol.

* Poleg prehrane je treba delati na odpravi stresa, saj gre ta naravnost v želodec.

Kako podpremo zdravo mikrobioto?

* Uravnotežena prehrana: Upoštevanje sezonskosti, 24-urnega bioritma in pravilnih kombinacij hrane. Uživanje raznovrstnih polnovrednih živil, bogatih z vlakninami, sadjem, zelenjavo, stročnicami in fermentiranimi izdelki, kot so jogurt, kefir, kislo zelje in kimči.

* Izogibanje nepotrebnim antibiotikom: Čeprav so včasih nujni, jih je treba uporabljati previdno in vedno dopolniti z uživanjem probiotikov.

* Redna telesna dejavnost spodbuja zdravo prebavo in podpira ravnovesje mikrobiote.

* Zmanjšanje stresa: tehnike sproščanja, meditacija in redna telesna dejavnost lahko pomagajo zmanjšati negativne učinke stresa.

* Kakovosten spanec podpira celotno telesno ravnovesje, vključno z zdravjem črevesne mikrobiote.

Kako kakovosten in trden je naš tempelj zdravja, je odvisno od naših prehranskih navad in vsakodnevnih odločitev. Zato vas vabim, da se mi 1. oktobra pridružite v celoletnem programu S prehrano po TKM skozi letne čase. Mentorska podpora, nova znanja, smernice, jedilniki in recepti vam bodo v pomoč, da boste počasi, lahkotno, a učinkovito spremenili nezdrave navade v bolj zdrave ter si podarili samozdravljenje in vitalnost. Več o programu najdete na https://www.apolonijainfinity.com/spletni-programi.

Podari si zdravje in vitalnost!

Hvala, ker ste. (P)Ostanite zdravi!