Najmanj denarja za Zalo in Gašperja

Očitki, da je udeležba na Evroviziji odveč, so se tudi tokrat izkazali za neutemeljene, kajti ta glasbeni spektakel si je ogledalo skoraj milijon Slovencev. Nacionalna televizija je znova dokazala, da se zna zelo racionalno lotiti svojega paradnega projekta, s katerim so dosegli odličen uspeh in sprovocirali občinstvo, da se razpiše o vsem, kar ga moti, pa če se na to spozna ali ne. Najspodbudnejše pa je, da so za izraelsko odpravo porabili najmanj denarja doslej, četudi je gostiteljica ena najdražjih držav na svetu.

Letošnja Evrovizija se je za Slovenijo končala z zasluženo uvrstitvijo v veliki finale in končnim petnajstim mestom. Organizatorji Eme so imeli tokrat precej sreče, saj sta Zala Kralj in Gašper Šantl velik del opravila sama, s pomočjo založbe Universal Music. Naša predstavnika namreč nista imela spremljevalnih vokalistov, kar je prihranilo veliko denarja, tudi scenografija in lučni park nista bila pregrešno draga, za obleke sta odštela nekaj sto evrov, slovenska delegacija pa je že pregovorno najmanjša izmed vseh.

Vse to je na koncu prispevalo k nizkim stroškom in večjemu upanju, da se bomo prihodnje leto na Nizozemskem predstavili še bolj pripravljeni za osvojitev najboljšega mesta doslej. Seveda je vedno vse odvisno od ustvarjalnosti domače glasbene scene. In če smo imeli letos srečo, da sta Zala in Gašper sploh pristala na predizboru za pesem Evrovizije, bi morali odgovorni na Kolodvorski 2–4 že danes zavihati rokave za projekt Ema 2020 in vzbuditi zanimanje izvirnih umetnikov, kot je denimo Senidah.

V Tel Avivu se je znova izkazalo, da je generična evrovizijska 'štanca' sicer dovolj za uvrstitev v finale, a jo mora izvajati nekdo, ki pritegne pozornost občinstva, kot je to storil Serhat za San Marino. Poleg tega si večina držav privošči pomoč mednarodnih mojstrov, najpogosteje se zatečejo k Švedom, med bolj priljubljenimi pa je tudi Yuri Kostenko.

Z njegovimi grafičnimi mojstrovinami je pred leti slavila Ukrajinka Jamala, tokrat pa sta si specialista za vizualije privoščili kar dve državi, Malta in Azerbajdžan, ter se obe zavihteli v finale, ena celo med najboljših deset. Seveda je vse odvisno od finančnih zmožnosti in pri nacionalki se zelo trudijo, da bi optimizirali stroške in omogočili kolikor toliko spodoben nastop.

Šum v komunikaciji

Tudi največja poznavalka in dama z najbogatejšimi evrovizijskimi izkušnjami Miša Molk je spremljala Zalo in Gašperja. O njunem nastopu, odzivih in izjavah si je ustvarila zelo razdelano mnenje, predvsem pa se je dotaknila dela odgovornih, ki bi morali postoriti več. »Sta bila naša predstavnika dovolj dobro seznanjena s tem, kaj ju čaka? Koliko podpore in razumevanja sta bila deležna znotraj uradne slovenske delegacije?« se Molkova sprašuje ob dogajanju okoli deklice in dečka v belem.

»Kako so se dogovorili, kdo daje izjave, kakšne in kdaj? So bile natančno razmejene kompetence znotraj njune založbe Universal Music Slovenia in našo uradno delegacijo RTV Slovenija? Skratka, nekaj je tu 'sfalilo'. Zgodil se je neki komunikacijski šum. Spoštujem držo naših predstavnikov, ne vem pa, ali sta bila dobro opremljena z vsemi informacijami in deležna vse podpore. Nimam v mislih zgolj logistike,« je neposredna in razmišlja še naprej: »To, da ju označujejo kot 'drugačna', je seveda res. Vendarle pa se zdi, da kljub preprostosti njunega nastopa, ki ni bil dobro zrežiran, in tudi projekcija bi bila lahko veliko bolj avtorsko domišljena, je bil tu neki vnaprejšnji dogovor. Sicer ne bi bila nenehoma v belem. Pa v puliju tudi na sceni toplega Tel Aviva. Pa Zala s hlačami z veliko zank, ki kar kličejo po pasu …

Ne, v čisto vse, pa če je še tako čisto, ne zmorem verjeti. To je bila zagotovo zavestna odločitev, ki naj bi podprla pesem. Kot je v kakšnem drugem primeru krona na glavi, sladoled v roki ali škornji čez stegna … Rada bi verjela. In resnično upam, da bo njuna glasba prepoznana in živela naprej. Kot tudi njuna zaljubljenost,« postreže z modrim razmišljanjem ter ob koncu evrovizijcema zaželi, da bi zaupala sebi.

Madonna, pomagaj!

Če se je zdelo, da se bosta golobčka z uvrstitvijo v finale odkupila za svojo nekonvencionalno držo, so nasprotniki v podalpskem kokošnjaku še vehementneje kljuvali po njiju. Sama sreča, da se je tik pred glasovanjem zgodila Madonna z zanjo sicer značilnim 'fušanjem' in odvrnila pozornost od slovenskega dueta ter postala glavni pljuvalnik zaradi obilice zgrešenih tonov. Rajo je zmotila njena pregrešno draga cena za nekajminutni nastop, ki je bil nekakšna klofuta vseevropskemu glasbenemu tekmovanju, o katerem tako radi govorijo s poniževalnim tonom, češ da gre za povorko kiča in slabo odpetih lahkotnih skladb. Kraljica popa si je v svoji maniri privoščila vso pozornost, tudi v zaodrju so zaradi nje vladali posebni pogoji.

Pogovor v 'greenroomu', prostoru, kjer okoli miz sedijo vsi predstavniki, je bil posnet že dan prej, pri tem pa so nastopajočim prepovedali, da bi imeli ob sebi telefone. Kar Madonna ukaže, to se preprosto mora upoštevati, sicer lahko zakuha pravo dramo. Srečanje z njo je bilo nemogoče, sta si pa Zala in Gašper zapomnila tistih nekaj dragocenih trenutkov, preživetih v istem prostoru z glasbeno ikono. Malce manj legendaren pa je bil njun prihod v domovino, kjer sta doživela silno klavrn sprejem.

Toliko bolj pa je bila ob tem pohvalna gesta nove direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, ki ju je pričakala z velikima šopkoma rož in simbolično izrazila hvaležnost za njuno borbenost ter uspeh. Golobčka si bosta po večtedenski kalvariji privoščila nekajdnevni spanec, naši televizijski umi pa že snujejo načrte za novo, morda celo zmagovito evrovizijsko zgodbo.