Nasilje najstnikov nad starši

Po ocenah Centra za nenasilno komunikacijo zavzema nasilje najstnikov nad starši pomemben del nasilja, ki se izvaja po slovenskih družinah. Definicija Howardsa in Rottema (2008) pravi, »da je nasilje adolescentov do svojih staršev zloraba moči adolescenta v odnosu do staršev, skrbnikov ali drugih sorodnikov, tudi sorojencev, zgodi pa se vsakič, ko poskuša adolescent fizično ali psihično prevladati, prisiliti ali nadzorovati druge člane družine.« Fantje so pogosteje fizično in psihično nasilni, medtem ko dekleta izvajajo nad starši psihično nasilje.

Nekaj navedb sem vzela iz gradiva avtoric Saše Car in Sandre Zemljak s 4. mednarodne znanstvene konference 'Izzivi in težave sodobne družbe' iz leta 2016. Fizična zloraba je najvidnejša oblika zlorabe, saj pušča vidne posledice na žrtvi: udarci, klofute, porivanje, uničevanje stvari. Mladoletniki jo uporabljajo kot dokaz moči nad starši in kot obliko nadzora. Psihično nasilje so žalitve, ustrahovanje, poniževanje, manipuliranje, nerealna pričakovanja od staršev, grožnje, bežanje od doma, laganje. Čeprav se neprimerno vedenje, npr. kričanje, pojavlja v vsaki družini, v določenem starostnem in razvojnem obdobju lahko govorimo o nasilju mladoletnika nad starši, ko postane to stalno. Nasilje se pogosto začne z verbalno žalitvijo in sčasoma preraste v druge pojavne oblike. Finančno nasilje pomeni krajo, jemanje lastnine brez dovoljenja, uničevanje doma ali materialnih dobrin na domu, kopičenje dolgov, ki jih nato pokrivajo starši, zahtevanje denarja ali kupovanja stvari, ki si jih starši ne morejo privoščiti.

Starši so obremenjeni zaradi ideje, da morajo otroci imeti vse dobrine, ki jih sami v mladosti niso imeli, mladostniki pa to izkoriščajo. V obliko spolnega nasilja uvrščamo grožnje mladoletnika, da se bo zapletel v nepremišljena spolna razmerja brez zaščite. S permisivno vzgojo so starši bolj izpostavljeni tveganju za nasilje s strani otrok, najstniki pa so bolj nagnjeni k povzročanju težav. Starši zelo malo nadzirajo svoje otroke in zelo redko uporabijo kazen. Avtoritativna vzgoja je stroga in nepopustljiva. Starši imajo popoln nadzor in postavljajo zahtevna pravila.

V primeru kršenja sledijo sankcije, pogosto tudi fizične. Starši se redko vpletajo v otrokove dejavnosti, s čimer mu povzročijo stres in tesnobo, saj otrok nikoli ne dobi ustrezne podpore in spodbude za svoje vedenje. Najstniki se začnejo upirati strogim pravilom, starši postanejo še bolj nepopustljivi in strogi, najstniki pa frustrirani in njihov boj za avtonomijo se spremeni v nasilno vedenje do staršev. Do nasilja prihaja tudi pri nekoherentnem starševstvu, kjer je eden od staršev bolj popustljiv oz. so vzgojni ukrepi nasprotni.

Ob tem je najstnik nasilen do 'strogega' starša, ki ima (nezavedno) podporo 'permisivnega' starša. Nasilno vedenje je le simptom, izvorna težava pa so v resnici nesoglasja med partnerjema. Najstnikom izkazujte ljubezen, razumevanje, podporo in jim postavite meje in pravila, pa se bodo vedno vračali domov in vas cenili, spoštovali in se ob vas počutili varne in sprejete. Tako ne bo potrebe po nasilnem izražanju.