SLOVENIJA IMA TALENT
Nekoč bi rad pel na velikih odrih
Ko je stopil na oder in zapel Pestnerjevo Vrača se pomlad, je bilo, kot bi stopil na oder pravi Oto.
Odpri galerijo
Podobnost po glasu in stasu je bila neverjetna! Bil je tako dober, da mu je Marjetka Vovk podarila zlati gumb. Tilna Lotriča prihodnjo nedeljo čaka polfinalni nastop v šovu Slovenija ima talent. Seveda si želi v finale, zanj pa navija tudi legendarni Oto Pestner, ki nadarjenemu in karizmatičnemu mladeniču polaga na srce, naj čim prej stopi na svojo pot.
»Zelo lepo je, da je Tilen začel s slovensko, mojo skladbo. To mu je lahko bilo v oporo, mu pa svetujem, da čim prej ubere svojo pot. Mlad je, ima čas, da se izdela v dobrega pevca, na poti pa naj si ne pomaga predolgo z nekom, ki kariero gradi in ohranja že toliko in toliko let,« je bil kratek in jedrnat originalni Oto Pestner, ki mu je bil mladeničev nastop všeč.
»Med letošnjimi poletnimi počitnicami sem se odločil, da se širši javnosti predstavim na Talentih, odmevi na moj prvi nastop pa so pozitivni,« pove z nasmeškom, ki mu pravzaprav ne zgine z obraza. Ga ljudje zdaj že prepoznajo v javnosti? »Ja, zaradi moje zunanjosti in podobnosti Otu Pestnerju si me lažje zapomnijo. Ko sem bil s prijatelji na nastopu Nede Ukraden, so prihajali k meni in mi čestitali. To je bilo prvič, da sem se zavedel, da sem prepoznaven, tu in tam me kdo ogovori na cesti, a tega za zdaj še ni veliko,« pove. Njegov glasbeni okus se spreminja, trenutno je njegova najljubša pesem Soul of a man iz muzikala Kinky Boots, čeprav je kolebal tudi med Nedino pesmijo Zora je, ki jo je ta mesec že dvakrat poslušal v živo.
Načrti? »Glasba je moje življenje. Zelo rad bi nastopil v muzikalu ali pa na kakšnem velikem koncertu v živo. Rad komuniciram z občinstvom, opazujem njihove odzive na moje petje, zato se vidim tudi kot pedagog. Kakšna pričakovanja pa ima na Talentih? »Želim si dobro zapeti, posledično dobiti tudi podporo ljudi. Seveda si želim v finale, a nočem imeti prevelikih pričakovanj. Tudi zlatega gumba nisem pričakoval, pa je bilo potem toliko lepše. Nastop na Talentih je vsekakor lepa izkušnja,« zaključi.
»Zelo lepo je, da je Tilen začel s slovensko, mojo skladbo. To mu je lahko bilo v oporo, mu pa svetujem, da čim prej ubere svojo pot. Mlad je, ima čas, da se izdela v dobrega pevca, na poti pa naj si ne pomaga predolgo z nekom, ki kariero gradi in ohranja že toliko in toliko let,« je bil kratek in jedrnat originalni Oto Pestner, ki mu je bil mladeničev nastop všeč.
Ni šel po stopinjah očeta nogometaša
Nasmejani študent prvega letnika Akademije za glasbo za svoj drugi nastop pred televizijskimi kamerami pripravlja novo presenečenje. »Želim si, da bi ljudje razumeli sporočilo pesmi, sicer pa se nočem preveč obremenjevati s pričakovanji,« pojasni. Da je Tilen poseben, je opaziti na prvi pogled. Ne le zaradi zunanjosti, fant ima karizmo, neko posebno, prijazno energijo, s katero objame navzoče. »V njegovi bližini je vedno prijetno. Vselej je dobre volje, ko pride, me objame, sprošča me, spravlja v smeh. Je fant, ki očara, tudi mojo mamo je takoj osvojil,« pove prijateljica Manca, ki mu je delala družbo na našem srečanju. Devetnajstletnik, ki brez težav pove, da so ga starši pri petnajstih mesecih posvojili in pripeljali v Slovenijo, ima zelo rad slovenske popevke, srce mu zatrepe tudi ob dalmatinskih melosih in Nedi Ukraden, petja pa se je učil kar sam. »Mama in oče za glasbo nista nadarjena, sta pa ugodila mojim željam, me pri tem ves čas podpirata in sta name ponosna. Morda tega ne pokažeta vedno, a opazim izraz na njunih obrazih, tudi kakšno solzico kdaj,« je hvaležen. »Mami je veliko poslušala dalmatinske pesmi in ta melos me je očaral, vrstniki, ki so hodili v glasbeno šolo, pa so mi bili vzor. Mama in oče velikokrat tudi ne razumeta najbolje moje velike strasti. Na primer, ko pri kosilu navdušeno kažem kakšne posnetke muzikalov ali pa ko začutim, da moram točno ob določenem trenutku sesti za klavir, vaditi petje. Tako da … nisem šel ravno po stopinjah očeta nogometaša, ampak v svojo smer,« se pošali.
»Med letošnjimi poletnimi počitnicami sem se odločil, da se širši javnosti predstavim na Talentih, odmevi na moj prvi nastop pa so pozitivni,« pove z nasmeškom, ki mu pravzaprav ne zgine z obraza. Ga ljudje zdaj že prepoznajo v javnosti? »Ja, zaradi moje zunanjosti in podobnosti Otu Pestnerju si me lažje zapomnijo. Ko sem bil s prijatelji na nastopu Nede Ukraden, so prihajali k meni in mi čestitali. To je bilo prvič, da sem se zavedel, da sem prepoznaven, tu in tam me kdo ogovori na cesti, a tega za zdaj še ni veliko,« pove. Njegov glasbeni okus se spreminja, trenutno je njegova najljubša pesem Soul of a man iz muzikala Kinky Boots, čeprav je kolebal tudi med Nedino pesmijo Zora je, ki jo je ta mesec že dvakrat poslušal v živo.
Na pevskih odrih ni novinec. »V Kranju in okolici sem že precej nastopal, nekaj z ansamblom, veliko pa tudi v okviru kranjske glasbene šole, bil sem tudi solist zbora kranjske gimnazije. Pred kratkim sva z Nušo Derenda nastopila na velikem dobrodelnem koncertu, kranjski Verigi srca, tudi v Splitu sem že bil na tekmovanju, tako da je za mano že veliko nastopov,« je zadovoljen. »Na festivale še nisem hodil, pop glasbena zvrst, ki sem se je lotil v zadnjem času, je zame nekaj novega,« pove sijoče. Ga je pritegnil tudi kak inštrument?«V glasbeni šoli sem igral najprej harmoniko, pred kratkim pa sem zaključil še štiriletno igranje klavirja, ampak ne blestim. Kariere si s tem ne bom zgradil, bom ostal kar pri petju,« pove v smehu.
Ne mara pospravljanja
Da je nasmejan, odprt in neobremenjen, je opaziti. Kako pa bi se opisal sam? »Uh, no, bom začel s pozitivnim – zelo sem odprt za vse stvari, zdi se mi, da sem tudi precej zgovoren, družaben. Tudi če imam kdaj slab dan, tega ne prenašam na druge. Za negativne lastnosti najbolje, da vprašate moje starše,« pove smeje. »Toda velikokrat sem len za domača opravila. Zelo nerad pospravljam. Če neko stvar nekam odvržeš, veš, kje jo imaš, potem pa jo mami pospravi in iščem,« opiše nazorno med smehom. »Pospravljanje je moj največji minus, saj enkrat mesečno potem naredim generalno čistko, sproti pa mi ne gre,« prizna. Rojen je v znamenju vodnarja, njegov element je zrak, to so posebneži neodvisnega duha, izvirni in polni presenečenj, s čemer se strinja. Kot bruc zelo uživa v študentskem življenju, iz domače Besnice pri Kranju se vsak dan vozi na predavanja v Ljubljano, doma pa so se dogovorili, da gorivo plačuje sam. »Našel sem si študentsko delo v gostinstvu, da ni vse finančno breme na starših, in imam tudi nekaj svojega denarja, za kakšno pijačo na primer,« pove. Srečen je, ker se zdaj lahko povsem posveča svoji največji ljubezni – petju, za študij na Akademiji za glasbo pa se je odločil pred dvema letoma, pred tem je nameraval študirati igro na AGRFT. »Moja sanjska vloga bi bila nastopati v muzikalu. Igra se mi zdi res posebna zvrst umetnosti, tako kot petje, v prihodnosti bi ju rad združil, a to so za zdaj še sanje,« se nasmehne. Gibalne sposobnosti pili tudi na zumbi, ki ga je navdušila in povsem osvojila, v prostem času pa vadi pesmi za prihajajoče nastope.Glasba je njegovo življenje
Ta petek ima akustični nastop, nato polfinalnega na Talentih. Januarja pripravlja samostojni koncert na Primskovem, poje pa tudi na porokah. »Če delaš, kar te veseli, je zabavno, ne naporno,« pove z navdušenjem.
Načrti? »Glasba je moje življenje. Zelo rad bi nastopil v muzikalu ali pa na kakšnem velikem koncertu v živo. Rad komuniciram z občinstvom, opazujem njihove odzive na moje petje, zato se vidim tudi kot pedagog. Kakšna pričakovanja pa ima na Talentih? »Želim si dobro zapeti, posledično dobiti tudi podporo ljudi. Seveda si želim v finale, a nočem imeti prevelikih pričakovanj. Tudi zlatega gumba nisem pričakoval, pa je bilo potem toliko lepše. Nastop na Talentih je vsekakor lepa izkušnja,« zaključi.