Nemočna Manca Košir

»Angeli so,« zatrjuje pisateljica, publicistka in intelektualka Manca Košir, ki je izkusila, kako je, če ti v nesreči na pomoč priskoči neznanec. Bilo je sredi najhujšega naliva, ko se je zvečer vračala s koncerta in se znašla v nemilosti podivjane narave.


»Sama sreča, da nisem zapeljala v visoko stoječo vodo, ki je poplavila cesto, saj ne vem, kako bi končala. Instinktivno sem zavila na pločnik in nemočna obsedela. Sanjalo se mi ni, kaj in predvsem kam zdaj. Nenadoma je vrata odprl premočen mlad moški in me vprašal, kam sem namenjena. Domov, na Aljaževo, sem mu vsa iz sebe odvrnila, on pa mi je zatrdil, da je nemogoče, ker je vse poplavljeno. Brez dolgovezenja je sedel za volan in me mimo vode ter kopice tavajočih avtomobilov pripeljal do vrat prijateljičinega doma. Tam sem tudi prenočila, a še preden sva prišla do cilja, me je prešinila radovednost. Zakaj to delate, sem vprašala neznanca. Zato ker je to treba narediti, saj smo za to tu, je nesebično odvrnil in se osredotočil, da me je varno pripeljal skozi naliv. Ta vrhunska etična drža mi je v srcu prižgala močno upanje, da angeli obstajajo, in ko sva se razhajala, mi je zaupal, da je odvetnik. Zdi se mi, da je rekel, da mu je ime Anže, priimek pa sem žal pozabila. Rada bi ga spet srečala, se mu v miru zahvalila, zato apeliram, če ga kdo slučajno prepozna, naj mi ga pomaga najti. Angel v človeški podobi,« je svoje nenavadno srečanje opisala Manca, za katero marsikdo pravi, da je ravno ona pravi angel med nami.

O tem nas vseskozi prepričuje s svojimi deli, med drugim tudi s čutnimi večeri sredi tivolskega parka. V Švicariji prepleta zgodbe o knjigah in ljudeh, kjer že v nedeljo, 10. oktobra, ob 18. uri, gosti vsestransko umetnico Majo Gal Štromar ter psihiatra magistra Mirana Možino, da nas popeljejo do novih spoznanj.