Odločitve: Se pustimo vplivati od zunaj?
Vsak dan sprejmemo niz neštetih odločitev. Nekatere so drobne in bolj kot ne samodejne. Druge večje in zahtevnejše. Nekatere sprejemamo z lahkoto, druge malo težje, nekatere se zdijo neznansko težke.
Pred nekaterimi se znajdemo prvič, pri drugih imamo za seboj kilometrino in zatorej tudi veščino sprejemanja. Nekatere zahtevajo znanje, poznavanje, zaradi česar se poglabljamo v podatke in informacije osvetljujemo s kar se da veliko različnih zornih kotov.
Nekatere so potrebne hitro, za druge si lahko vzamemo več časa. Nekatere sprejmemo takoj, z nekaterimi odlašamo, nekatere pa v resnici morajo dozoreti.
Nekatere sprejmemo lahkomiselno, druge dosti bolj preudarno. Nekatere za seboj puščajo odprt prostor za poznejše spremembe, druge so dokončne. Za nekaterimi stojimo trdno, nekatere smo pripravljeni zmehčati, zgnesti in predrugačiti.
Z nekaterimi vplivamo na uro, dve svojega življenja, z drugimi morda na kakšno popoldne, dan ali vikend, nekatere zaznamujejo mesec ali leto, nekaterim rečemo življenjske. Te so redkejše, a nas njihove posledice lahko močneje zaznamujejo.
Rezultati
Nekatere odločitve sprejmemo sami, za nekatere potrebujemo nasvet, ob nekaterih stopi skupaj družina, ob drugih druga skupnost. Tudi ko se odločamo v svojem imenu, je obseg posledic lahko zelo raznolik.
Za mnogo vsakodnevnih osebnih odločitev najbrž nikoli nihče ne bo izvedel, druge, prav tako osebne, bi želeli obesiti na veliki zvon, najbolj prodorne pa skozi nas preprosto zasijejo.
Je že tako, da smo na nekatere ponosni, na druge malo manj, za nekatere nam je morda celo žal. V nekatere vlagamo mnogo energije, druge se zdijo avtomatske ... Včasih pa se kaj razplete tako, kot se, prav zato, ker se nismo odločili.
Kadar se nam zdi, da stojimo na neoznačenem križišču, kaj je tisto, kar odloči o smeri nadaljnjega potovanja? So naše odločitve plod trenutnega navdiha? Se pustimo vplivati od zunaj? Se odločamo iz občutka negotovosti, strahu ali gre za rezultat prehojene poti in pridobljene notranje suverenosti in zaupanja?
Kadar nihamo in tehtamo, katere vrednote nagnejo jeziček tehtnice? Kdo nosi odgovornost za naše odločitve? Prav vsi se ves čas nekaj odločamo, pa naj se tega zavedamo ali ne. Verjamem in seveda upam, da z zrelostjo, ki ni pogojena s starostjo, vse bolj stopa v ospredje notranji vzgib oz. našim odločitvam vse bolj botruje zdrava kmečka pamet.
Kadar dovolimo
Verjamem, da smo se že ob kratkem pregledu svojega dosedanjega življenja zmožni spomniti, da smo se še kako sposobni odločati. Da naše izkušnje štejejo. Resda ne poznamo podrobno vseh področij življenja, smo pa na svoji poti izkusili že marsikaj in si hote ali nehote izoblikovali način odločanja, na katerega se vse bolj zanesemo. Zase vem, da sem najboljše odločitve sprejela v tišini, sama s seboj. Če sem si le vzela čas. In kadar sem dovolila, da me je odnesla povodenj zunanjih vplivov, se ni tako dobro izšlo. Zagotovo mehanizme odločanja lahko vsak pri sebi še izboljša in kajpak upam, da to zavestno tudi počnemo ...
Vendar naj nikoli, nikoli, nikoli ne dovolimo, da bi nas kdo obravnaval kot nevedne ali celo nevredne. V sebi čutim, da je vse bolj pomembno, da se vsak v sebi zaveda, da sta vsa potrebna modrost in moč vselej v nas. Da pravi odgovori sproti klijejo v nas. Da v resnici ni prav nič prav in nič narobe, če smo le zavestno prisotni in v svoje odločitve aktivno vključimo notranji glas, ki vselej ve.
Da nam le v duhu tega zaupanja pride naproti tudi vse potrebno znanje, vsa potrebna orodja, vsi potrebni ljudje.
Da živeti brez obžalovanja, ker izhajamo iz globin svoje resnice, pomeni izstopiti iz programa pogojenosti in vstopiti v svobodo, ki je naša rojstna pravica. Pomeni hoditi pokončno in z dvignjeno glavo. Pomeni življenju vsak trenutek reči DA. Pomeni biti navdihnjen in navdihovati ... pomeni ceniti in biti vreden.
Pomeni živeti. Pomeni biti.
