Pevka, ki se spogleduje tudi z mistiko

Tanja je z ansamblom sodelovala že v preteklosti. Leta 2016 je s fanti kot gostja posnela pesem To je ljubezen. A začetki njene pevske kariere segajo v zelo zgodnje otroštvo, ko je z jokom začela brusiti glasilke. »Niti govoriti še nisem znala dobro, ko sem pri treh letih že pela vse pesmice takrat priljubljene Hajdi Korošec,« nam zaupa pevka, ki je odraščala v veliki družini, saj ima še dva starejša brata in dve starejši sestri.

Z eno od njih, Anjo (poročeno Skale, op. p.), ki je več leta pela v Ansamblu Mladi upi, sta ob večerih, raznih opravilih ali v avtu pogosto prepevali. »Zato radia pri nas sploh nismo potrebovali,« se smeji Tanja, ki ji je od nekdaj pri srcu tudi narodno-zabavna glasba. »Mama je oboževala Slakove melodije, ati se je navduševal nad Avseniki in ob tej glasbi sem se tudi sama vedno počutila varno, ob njej so vse težave kar izginile. Pri 20 letih sem se opogumila in srečo poskusila na avdiciji za pevko Ansambla Žige Dobravca. Takoj so me sprejeli za svojo, in ko smo po le nekaj mesecih delovanja na tekmovanju v Dolgi gori osvojili nagrado strokovne komisije, prvo nagrado občinstva in jaz še nagrado za najboljšo vokalno izvedbo, sem začutila, da je ta glasba zame prava. Fantom pa sem še danes izjemno hvaležna za vse naše skupne trenutke in prve izkušnje,« pravi Tanja, ki je pozneje nadomeščala še pevko v Ansamblu Pegaz.

Takrat je na odru spoznala tudi svojega Damjana, s katerim sta zdaj že dobra štiri leta srečno poročena. »Takoj sva se ujela in od takrat svojo zasebno in glasbeno pot piševa skupaj. Zdaj pri ansamblu Eurokvintet skupaj s fanti ustvarjamo svojo glasbeno vizijo. In čeprav se stil narodno-zabavne glasbe nekoliko spreminja, še vedno prisegamo na korenine, na zlato dobo Avsenika. Mene še vedno navdušuje njihova pevka Ema Prodnik, ki je moja vzornica. Ona je z glasom znala pobožati dušo in srce poslušalca. Njenega petja nisi le slišal, pač pa tudi začutil. Danes si lahko vrhunski akademik na glasbenem področju, a če nimaš srca, vokal ostane prazen. In ljudje to, da poješ z ljubeznijo, čutijo,« je prepričana naša sogovornica, po izobrazbi vzgojiteljica predšolskih otrok in inženirka naravovarstva, ki pa se trenutno najbolj posveča materinstvu, hčerkici Oliviji Sofiji.

»Prva leta življenja so za otroka vedno najpomembnejša, zato želiva tudi midva z Damjanom najini hčerkici dati kar največ, saj je to najboljša popotnica za življenje. In najbolj uživamo, kadar smo skupaj,« pravi Tanja, ki jo mož Damjan rad pohvali, da je v kuhinji kar predobra. Zato mora veliko telovaditi, da pokuri vse pridobljene kalorije. »A je harmonika kar dobra utež, in ker veliko vadi, lahko brez slabe vesti preizkusi vse, kar pripravim,« z nasmeškom pove pevka. Če ima čas, rada prebere kakšno dobro knjigo na temo vzgoje ali mistike nevidnega, ki ji vzbuja zanimanje in strah obenem.

»Rada spoznam kaj več. Saj veste, na tem svetu se spominjamo zgolj kanček vsega, po kar smo prišli. In prav je tako, saj moramo sami priti do globin, slediti svoji duši in se spomniti, kdo v resnici smo,« razloži Tanja, ki ji družina in glasba pomenita največ v življenju. Kadar z Damjanom vadita kakšno novo vižo, je hčerkica Olivija Sofija vedno z njima in jo zna na pamet, še preden je končana.

»Kar nekaj časa pa je nastajala tudi viža, ki sva jo posvetila njej, najinemu malemu zakladu, in bo kmalu ugledala luč sveta,« nam še zaupa Tanja, ki želi vsem ljudem, da bi se čim manj obremenjevali z vsakodnevnimi poročili in oddajami, ki vzbujajo nemir in sejejo strah. »Raje naj si zavrtijo kakšno lepo pesem, zaplešejo in tako dobijo veliko pozitivne energije,« sklene pogovor Tanja Verbič Pasarič.