Poletna hrana: Naj bo rdeča, živa in grenko-kisla
Barva srca je rdeča, njen element je ogenj. Poleti je treba v telo predvsem vnašati dovolj vode in to na pravi način, da ga ohlajamo in hidriramo. A ni led tisti, ki nas hladi – ravno obratno, led povzroča ogenj, saj mora telo ledeno vodo segreti na telesno temperaturo. Voda naj bo zato vsaj sobne temperature, če že ne topla.
Ohlajanje telesa
Telo ohlajamo tudi s pravo hrano. Zdaj je čas za hrano rdeče barve, tisto, ki ima v sebi veliko vode, in za grenko-kisle okuse, ki so v tem času zelo podporni: artičoke, šparglji, rukola, zelen radič, paradižniki, lubenice, jagode, češnje, maline, kumare, zelene bučke, stročji fižol, zelenolistna zelenjava. Ta hrana ureja prebavo in krepi zdravje.
Poleti se izogibajmo jin hrani, ki srcu in krvožilnemu sistemu škodi: sladkorju, različnim vrstam moke (kruh, testenine), kavi, mlečnim izdelkom in svinjskemu ter rdečemu mesu. Raje posegajmo po ribah in lažjem mesu, pri čemer naj bodo ribe divje, meso in jajca pa pašne reje. Naše krožnike naj v od 50 do 75 odstotkih zasede zelenjava. Čas je idealen tudi za presno hrano, če nam želodčki to dopuščajo, sicer jo na hitro toplotno obdelamo, kuhamo na pari ali dušimo brez maščob na vodi.
Tudi sladice in maščobe so zdrave
Zdrave sladice naj bodo vedno samostojen obrok, uživamo jih do 14. ure. Tudi zdravim maščobam se NE izogibajmo, saj jo naše celice potrebujejo, prav tako kot vodo, za optimalno delovanje. Govorimo o kakovostnem olivnem olju, semenkah, oreških, avokadu …
Poletna energija je jang, aktivna energija. Zato je to tudi čas druženja, piknikov, zabav, ki nas vabijo v pregrehe – a energija srca potrebuje tudi sladkosti življenja, da pobožamo dušo in telo. A posladkamo in razvajamo se lahko na zdrav način.
Veliko je seveda v naših glavah, kaj je to sladica. Za nekoga je to sladka tortica, za drugega skodelica sadja, sladoled, za nekoga tretjega morda škampi itd. Vsekakor je ogromno možnosti in zdravih receptov, ki vabijo, da preizkušamo nove jedi, pri tem pa opazujemo, kako se odzove naše telo.
Ker smo veliko v naravi, si lahko naberemo rastline za popestritev jedilnikov od akacije, bezga, kopriv, raznih rožic, vršičkov. Vabijo tudi prve jagode in češnje, ki so zelo bogate z vitamini in minerali, zato je sprehod v naravi s košaro najbolje izkoriščen čas, ki ga namenimo sebi za dušo in telo.
Dan začnimo s kozarcem tople vode
Poleti dan pričnimo s kozarcem vode, nadaljujemo pa z zelenim smutijem. Sadje jemo zjutraj oziroma za dopoldansko malico.
Kosilo pričnemo s solato, šele nato dodamo kuhane jedi. Polnovredna rastlinska hrana je tudi najbolj alkalna za telo, saj ga ne obremenjuje in ne kisa.
Zadnji obrok naj ne bo prepozen – optimalno je to okoli 18. ure. Obrok naj bo lahek, lahko je čisto zelenjaven ali naj vsebuje ribo in zelenjavo. Tudi ajdova kaša je dober vir beljakovin, saj nas hladi, odlična je kvinoja.
Tudi juhe so aktualne poleti – te naj ne bodo preveč vroče, naj bodo raje mlačne, še bolje je, da so surove oz. zelenjavni smutiji, ki so odlični za popoldanske malice in večerje. Tokrat vam ponujam nekaj poletnih idej.
Juha iz pastinaka in artičok
Potrebujemo:
* olivno olje
* srčke svežih artičok (očistimo in damo v limonino vodo, da ne počrnijo) ali vloženih v slanici, ki jih dobro speremo in odcedimo ter popivnamo
* gobe (šampinjoni) po želji*
* por
* pastinak (olupimo in narežemo na kocke)
* sol, poper
* česen po želji*(če dodamo gobe)
* timijan
* lovor
* kuzu ali sladki krompir (očiščen in narezan na kocke) za zgostitev juhe
* zelenjavno jušno osnovo
* kokosovo mleko po želji*
Priprava:
1. Artičoke podušimo oz. jih popečemo na peki papirju v pečici, da se rahlo obarvajo.
2. Prestavimo jih na desko in srčke artičok grobo narežemo na grižljaj velike koščke.
3. Podušimo por in gobe skupaj s česnom, nato dodamo pastinak, sol, poper in podušimo. Zalijemo z jušno osnovo in dodamo svež timijan in lovorjev list, sladki krompir in artičoke ter juho zavremo. Dušimo jo nepokrito od 20 do 25 minut, sladki krompir lahko zblendamo oz. pretlačimo in ga damo nazaj v juho, lahko pa dodamo malce kuzuja, da bo juha lepo gosta. (Kuzu raztopimo v hladni vodi.) Juhi lahko zadnjih 10 minut kuhanja dodamo kokosovo mleko. Počakamo, da se malce ohladi, in jo okrasimo z drobnjakom, kalčki ali peteršiljem.
Špargljeva surova juha/zelenjavni smuti
Sestavine:
* šopek špargljev
* 1 zeleno bučko
* 1 pest motovilca
* steblo zelene
* 2 limoni (če imate dober blender in bio limono, jo lahko daste na pol in celo z lupinico vred v blender)
* konopljina semena
Priprava:
Vse skupaj damo v blender, dodamo vodo po občutku in dobro zblendamo.
Namigi:
1. Če želimo toplo juho, dodamo vročo vodo.
2. Če nam surova ni všeč oziroma nam želodček ne dopušča, šparglje, zeleno in bučko na hitro pokuhamo na pari, potem vse skupaj zblendamo.
3. Igrajmo se s sestavinami in okusi, lahko dodamo tudi avokado ali mandljevo maslo ali miso za okus.
Dopoldanska zelena bovla ali zajtrk
Kombinacije živil so različne:
1. banana, stebelna zelena, chia semena in limona,
2. avokado, jagode, zelena, limona in konopljina semena,
3. borovnice, zelena, chia semena in limona.
Vodo vedno odmerjamo po občutku.
Naj vam gre v slast in naj se poletje prične čarobno, zabavno in vitalno! Za več receptov in poletni program Vitki in vitalni v poletje si poglejte mojo spletno stran.
