Primož se je učil od najboljših (Suzy)
»Rodil sem se v času kaset in radijskih tranzistorjev. Ko je bila glasba in vse, kar je povezano z njo, veliko bolj spoštovano,« začne pogovor Primož Kirič, ki ga v otroštvu nista pritegnili niti narodnozabavna glasba niti harmonika, prvi inštrument, ki ga je vzel v roke. Tako je ostalo skoraj do konca srednješolskih dni. »Leta 1992 sem na neki veselici dobil kapo in kaseto Alfija Nipiča. Njegova glasba me je prevzela. Bila je vesela in poskočna, hkrati je imela elemente lirične zabavne glasbe. Takrat si nisem mislil, da bom 30 let pozneje na odru stal skupaj z njim in njegovimi muzikanti, saj zlasti v zadnjem času večkrat menjam njihovega kitarista,« pove.
Prvo kitaro so mu kupili domači, danes jih ima doma že celo zbirko. Od leta 2007 mu jih izdeluje in servisira Matjaž Rems. Močan vpliv na njegovo razmišljanje o narodnozabavni glasbi je imel danes že pokojni Tine Lesjak. Kadar danes pomaga mlajšim glasbenikom, jim predaja njegove ideje. »Mogoče sem ravno zaradi njega vzljubil tradicionalno narodnozabavno glasbo in ji ostajam zvest.«
Rad je spremljal festivale, ki so bili po letu 2000 izjemno priljubljeni, zaradi njih je nastalo veliko odličnih ansamblov in viž. Že od začetka si je želel ustvarjati lastno glasbo. Želja se mu je izpolnila. »Najprej za ansambel Zlati dečki, katerega član sem bil skoraj 13 let, nato še za druge. Lesjak me je pri tem izdatno podpiral,« pove. Zdaj že več kot dve desetletji stoji na odru in zabava ljudi skoraj vsak vikend. »Pri tem opazujem ljudi in nenehno razmišljam, kako bi jih še bolj navdušili, nasmejali, razveselili,« pravi pesnik po naravi in v duši, saj poleg melodij ustvarja tudi besedila.
»Nekoč so do mene pristopili fantje iz ansambla Upanje, željni znanja in sodelovanja na festivalih, ki sem jim pomagal pisati skladbe. Lansko jesen sem že ponosno stal na odru z njimi ob 10. obletnici. Skupaj smo posneli skladbo Lepa si, ki je priljubljena zlasti pri mlajših poslušalcih. V zadnjih letih ob vikendih najpogosteje igram z Darkom Novakom, njegovim bratom Damjanom in odličnim Blažem Hameršakom. Potujemo iz kraja v kraj in smo srečni, četudi včasih izčrpani,« pravi Kirič, ki si šteje v čast, da prijateljuje in sodeluje še s Sinišo Čehom in Brankom Novakom. »Bolj srčnih ljudi od omenjenih ne poznam.«
Velik del njegove glasbene poti je sicer zaznamoval Džo Maračić - Maki, kmalu pa bo ustvaril nekaj z Mikeom Orešarjem. »Imel sem srečo, da sem vedno igral in nastopal z najboljšimi, takšnimi, ki razmišljajo o glasbi podobno kot jaz ali so celo moji vzorniki,« še pravi Primož, sicer zdravstveni reševalec v Zdravstvenem domu Ptuj, ki ima doma družino, partnerico Ano ter sina Nina in hčerko Enejo. »Zavedam se, da so bili moji zaradi mojih odsotnosti pogosto sami, a tako je, če je tvoj hobi glasba,« še pravi Primož, ki s ponosom obleče narodno nošo. Najbolj od vsega si želi, da bi ostal zdrav in še dolgo razveseljeval preproste in prijazne ljudi.
