Rebeka Dremelj in Bepop osrečile družino v stiski (Suzy)
Že sončno popoldne je namigovalo, da se bo zgodilo nekaj nepozabnega. Ne samo za zvezde večernega koncerta v nabito polnem Kulturnem domu Franca Bernika, ampak za posebne goste, ki so preživeli nočno moro naravne katastrofe. Rebeka Dremelj je namreč združila moči s prijateljicami iz zasedbe Bepop.
Veliko presenečenje
Medtem ko so se v garderobi umirjeno pripravljale na velik podvig, so se po hodnikih šepetaje spraševali, ali sta Špela Krumpačnik in Dominik Germelj že prišla. V prvi vrsti so zanju, za sinčka Ceneta in druge člane razširjene družine čakali rezervirani sedeži. Vmes so posedli domžalsko županjo mag. Renato Kosec s partnerjem, ki jih je toplo pozdravila, ko so vstopili. Sanjalo se jim ni, kaj so jim pobudnice dobrodelnega glasbenega druženja pripravile. V preteklih tednih so se morali privaditi na povsem nove življenjske razmere, saj jim je povodenj uničila hišo.
Mlada očka in mamica sta jo zgradila sama in se neznansko veselila, da bodo z dvema fantkoma brezskrbno zaživeli. Potem pa jih je tistega usodnega jutra pregnala deroča voda, mamica je s poslednjimi atomi moči rešila svoja otroka med plezanjem po blatnem pobočju. »Teh prizorov še dolgo ne bom pozabila. Travmatični trenutki se zarežejo v spomin kot opozorilo, kako hitro se lahko pravljica spreobrne v nočno moro,« je pojasnila Špela, vidno vznemirjena pred negotovim večerom.
Ko družina dobi dom
Rebeka je mojstrica v pripravljanju presenečenj. Povezala se je s podjetjem Naravni pretoki, ki ga upravljata še dve močni, odločni in uspešni ženski, sestri Nevenka in Nikolina. Porodila se je ideja, da bi lahko pomoči potrebni družini podarile lično in moderno urejeno mobilno hiško NNIKAS ter ji tako pomagali. »Zaradi poplav smo se bili primorani preseliti nazaj v mojo otroško sobico,« je povedala mlada mamica, tik preden se je po stopnicah povzpela na oder. Tja jo je povabila pojoča pobudnica ideje in počasi ter dramatično gradila napetost in namigovala, da se obeta nekaj velikega. Namesto glasbe je spregovorila človeška dobrota in Robert Glač je izza zavese privlekel orjaški bon ter ga na Rebekin namig obrnil. Na njem je bila naslikana prekrasna hiša, ki so jo v trajno last poklonili osupli družinici. »Zdaj imate spet oboje, družino in dom, iz tega pa lahko zgradite, kar vas je volja,« je ganljivo dodal med razkritjem presenečenja.
Solze sreče
»Do zdaj smo jokali od žalosti, zdaj točimo solze sreče. Česa tako veličastnega nisem pričakovala in pregovor, da v stiski spoznaš prijatelje, drži. Dobri ljudje so nam vrnili vero v življenje in skupnost, da nikoli ni vredno obupati, četudi se znajdeš v brezizhodni situaciji. Če nesreči odstraniš 'ne', dobiš srečo. In hvaležna sem tem čudovitim posameznikom, ki jo tako nesebično delijo,« je zbirala prve vtise bojevita mamica Špela. Ob tako iskreni reakciji in dvorani, polni ljubezni, so si tako obiskovalci kot nastopajoči brisali solze radosti.
»Ko vidiš to nepopisno srečo in začutiš občutek olajšanja, da je drugim mar zate, si lahko hvaležen, da imaš takšen privilegij in zmoreš pomagati sočloveku. Vem, da je šla hiša v prave roke, saj sta Špela in Dominik čudovita očka in mamica,« je dejala Rebeka. »Ob tem bi rada izpostavila še drugo plat naše zgodbe. Na koncu se vedno zgodi, kot se mora. Najprej smo želeli osrečiti starejšo gospo, a sta njena odrasla otroka podvomila, da bi se upokojenka v hiši počutila udobno. Pred poplavo je živela na stotih kvadratih in bi se v pol manjšem objektu počutila utesnjeno. Takšen odziv me je šokiral. Sprva sem mislila, da sem narobe razumela izrečene besede, potem pa sklenila, da v našem primeru dobrota ne bo sirota. Hitro smo našli prekrasno mlado družinico, ki je z odprtim srcem sprejela ponujeno, ob tem pa sem začutila, da naravne ujme lahko stkejo nevidne, vendar močne prijateljske silnice,« nam je zaupala.
