Robert Korošec: Bil sem naiven v ljubezni
Občudovali smo ga kot Sergeja v Eni žlahtni štoriji, v številnih predstavah in muzikalih Addamsovi, Vesna, Orlando, pred kratkim pa se je na male zaslone vrnil v vlogi avanturističnega zdravnika Kristjana Bevka v novi seriji Najini mostovi.
Odpri galerijo
Devetindvajsetletni Igralec Robert Korošec nam je v pogovoru zaupal, kako se je znašel v novi vlogi, kakšen je trenutno njegov življenjski ritem in nam razkril marsikatero sladko skrivnost o svoji simpatični družinici – partnerki Nini Rakovec, triletni hčerki Lejli in šestmesečnem sinu Oliverju.
Robert Korošec je mlad, a izkušen igralec, ki že leta kot svobodni umetnik igra v ljubljanskih gledališčih. Že na začetku pogovora ne moreva mimo koronavirusa, ki hromi državo in je med ljudi vnesel paniko in strah. Robert prizna, da igra v približno dvanajstih predstavah na mesec, a so do nadaljnjega zaradi virusa odpovedane. Snemanje Najinih mostov se nadaljuje, Robert pa se še ne sooča s trumami oboževalk in priljubljenostjo, ki mu jo bo ta serija zagotovo prinesla. »Nekaj izkušenj imam že iz Ene žlahtne štorije, čeprav so me takrat ljudje prepoznavali predvsem na Primorskem. Trenutno se razen kakšnega radovednega pogleda tu in tam ne dogaja nič posebnega,« pravi mladi igralec, ki se je z ekipo odlično ujel. »Z Mašo (Grošelj, op. a.) se poznava z Akademije. Ko sem izvedel, da bo igrala Moniko, mi je bilo lažje pri srcu, saj z glavnimi vlogami pridejo tudi intimni trenutki in je dobro, da človeka poznaš,« prizna Robert. Preleviti se v Kristjana Bevka je bil zanj poseben izziv, saj vsa zgodba sloni na njegovem liku. »Občutek imaš, da na svoja ramena prevzemaš celotno serijo,« razmišlja igralec, ki pa je tudi odličen pevec. Ljubezen do glasbe se je rodila spontano, najraje pa prepeva pesmi skupine Bijelo dugme, vsako leto nastopi tudi na koncertu MGL-ja v Kinu Šiška in zapoje nekaj njihovih hitov. »Nisem šolan pevec, a se rad učim,« pove Robert in v smehu prizna, da tudi on poleg svoje Nine otrokoma rad prepeva uspavanke. »Lejla je bila stara pol leta in bili smo na morju, sedel sem na balkonu in prepeval balade skupine Bijelo dugme. Takrat sem jo prvič od rojstva videl eno uro ležati pri miru,« se zasmeji. »Tudi Oliver me rad posluša. Pravzaprav je najbolj srečen, če mu igram na kitaro,« mi zaupa. Igranja kitare se je naučil v otroštvu. »Poznal sem piknik akorde, paleta je neomejena, nisem pa znal igrati tako dobro, da bi soliral. Sem se pa naučil tudi tega, in sicer v šestih mesecih za potrebe predstave,« pravi igralec.
Robert Korošec je mlad, a izkušen igralec, ki že leta kot svobodni umetnik igra v ljubljanskih gledališčih. Že na začetku pogovora ne moreva mimo koronavirusa, ki hromi državo in je med ljudi vnesel paniko in strah. Robert prizna, da igra v približno dvanajstih predstavah na mesec, a so do nadaljnjega zaradi virusa odpovedane. Snemanje Najinih mostov se nadaljuje, Robert pa se še ne sooča s trumami oboževalk in priljubljenostjo, ki mu jo bo ta serija zagotovo prinesla. »Nekaj izkušenj imam že iz Ene žlahtne štorije, čeprav so me takrat ljudje prepoznavali predvsem na Primorskem. Trenutno se razen kakšnega radovednega pogleda tu in tam ne dogaja nič posebnega,« pravi mladi igralec, ki se je z ekipo odlično ujel. »Z Mašo (Grošelj, op. a.) se poznava z Akademije. Ko sem izvedel, da bo igrala Moniko, mi je bilo lažje pri srcu, saj z glavnimi vlogami pridejo tudi intimni trenutki in je dobro, da človeka poznaš,« prizna Robert. Preleviti se v Kristjana Bevka je bil zanj poseben izziv, saj vsa zgodba sloni na njegovem liku. »Občutek imaš, da na svoja ramena prevzemaš celotno serijo,« razmišlja igralec, ki pa je tudi odličen pevec. Ljubezen do glasbe se je rodila spontano, najraje pa prepeva pesmi skupine Bijelo dugme, vsako leto nastopi tudi na koncertu MGL-ja v Kinu Šiška in zapoje nekaj njihovih hitov. »Nisem šolan pevec, a se rad učim,« pove Robert in v smehu prizna, da tudi on poleg svoje Nine otrokoma rad prepeva uspavanke. »Lejla je bila stara pol leta in bili smo na morju, sedel sem na balkonu in prepeval balade skupine Bijelo dugme. Takrat sem jo prvič od rojstva videl eno uro ležati pri miru,« se zasmeji. »Tudi Oliver me rad posluša. Pravzaprav je najbolj srečen, če mu igram na kitaro,« mi zaupa. Igranja kitare se je naučil v otroštvu. »Poznal sem piknik akorde, paleta je neomejena, nisem pa znal igrati tako dobro, da bi soliral. Sem se pa naučil tudi tega, in sicer v šestih mesecih za potrebe predstave,« pravi igralec.
Najlepše je, ko so skupaj
Zaradi nove vloge je večino časa odsoten od doma, a je tega zaradi narave svojega poklica že vajen. »Iskreno, o tem nisem niti premišljeval, dokler nisem dobil otrok. Lejla je stara tri leta in je trenutno v obdobju, ko malce zameri vsako stvar, vsak moj odhod. Po dvanajstih urah snemanja si včasih rečem: 'Grem domov, fino se bo spočiti.' V trenutku, ko stopim skozi vrata, pa vem, da se bom še vsaj dve uri igral z njo in bo čas za pogovor z Nino nastopil po osmi uri zvečer, seveda če bo spal tudi Oliver,« pove v smehu. Triletnica ima močan značaj, še doda ponosni očka. »Mislim, da ima to po obeh,« pove zamišljeno o prvorojenki, ki je svojega očeta videla v vlogi zdravnika Bevka, a ji ni povsem jasno, zakaj njene mame ni zraven. »Enkrat sem naključno gledal in analiziral pretep iz prve epizode, nisem pa opazil radovedne Lejle. Sedaj me vsakič, ko grem na snemanje, vpraša, če me bodo tam tepli,« se zasmeji Robert. Očka je postal zelo mlad, pri šestindvajsetih letih, njegova Nina je tri leta starejša. Tudi za drugega otroka sta se odločila zelo kmalu po rojstvu Lejle. »Ne predstavljam si, da bi bila razlika v letih med njima velika ali da bi šla z Nino čez vse to čez kakšnih pet let. Oba sva še v tem, da vse veva, pa sva si rekla, da bova to ponovila,« se zasmeji Robert. Ko je z družino, se ima najlepše, še prizna. »Zelo pogosto hodimo na izlete. To je prednost igralskega poklica. Da se lahko nekam odpraviš tudi v torek dopoldne, ko ni nikjer nikogar.« Glede na to, da sta z Nino oba igralca, se zavedata, da bi šla lahko otroka po njunih stopinjah. »V moji družini ni igralcev, jaz sem začetnik vsega tega. Pri Nini pa mi je bilo všeč, da nikomur ni povedala, da gre na sprejemne izpite, saj je želela preprečiti, da bi jo povezovali s Poldetom (Bibičem, dedkom, op. a.). Vedela je, da bo tako sprejeta zgolj in samo zaradi sebe. Če se bosta otroka odločila za igralsko pot, jima bo lahko Nina dala kakšen nasvet,« se zasmeji Robert in prizna, da oba navijata za to, da bi se otroka v prihodnosti odločila za drug poklic. »Zdi se mi, da vsi igralci to pravimo za svoje otroke. Mogoče zato, ker se oba z Nino zavedava, kaj prinaša, hkrati pa ljudje otroke vedno primerjajo s starši oziroma predniki. Pri meni je recimo odlično, da me nimajo s kom primerjati,« se pošali. »Dejstvo je, da ta poklic zahteva celega človeka v različnih vlogah, velikokrat naletiš tudi na negativne situacije, in ko pomislim, da bi morala iti otroka skozi to, bi raje videl, da počneta kaj drugega,« je iskren.
Otrok ne bo izpostavljal
O svoji družini rad govori, a je na družbenih omrežjih ne izpostavlja. »Ko se je rodila Lejla, sva se odločila, da ne bova objavljala njenih fotografij. Če bi objavil fotografije otrok, bi verjetno dobil več všečkov kot sicer, s te plati bi se mi to mogoče izplačalo. Otroci so prikupni, so magnet za ljudi. Ko bosta dovolj stara, se lahko sama izpostavljata,« pravi Robert in mi zaupa, da otroka fotografira vsak dan, Nina pa ju zelo rada snema. Svojo drago pohvali, da je odlična mamica, in čeprav za igralke ni značilno, da se za otroke odločajo pred tridesetim letom, je sama začutila, da je zelo kmalu pripravljena na materinstvo. »Zato ker je do tridesetega leta naredila več in dosegla več kot jaz. Občudujem, da je nikoli ne skrbi, da bi ji dejstvo, da je rodila dva otroka, v karieri kaj odneslo, saj je nekaj časa ni bilo v gledališču. V resnici je zelo pomirjena s tem,« ljubeče pove o svoji najdražji in v smehu doda, da so moški v igralskem svetu na žalost mnogih žensk in v veselje številnih igralskih kolegov kot vino. »Starejši smo, več odgovornosti dobimo. Ženske morajo velike vloge odigrati prej, v mlajših letih. Vemo, da moški na velike vloge čakamo dlje kot ženske. Osebno se mi to ne zdi prav, saj je ženska zanimiva v vseh obdobjih, ne bi smeli angažirati le mladih lepotic. To nima smisla, toda naša družba je žal še vedno tako naravnana,« pravi Robert, ki kljub svoji mladosti ni naiven kot denimo Kristjan, s katerim sta si po eni strani precej podobna, po drugi pa tako zelo različna. »Prehitro verjame ljudem, kar povzroča zaplete. Naiven je v ljubezni, jaz sem bil takšen pri dvajsetih,« se zasmeji Robert in prizna, da se o psiholoških vzgibih likov najraje pogovarja z Nino, ki je njegov največji kritik. »V veliko oporo mi je, saj je zelo razumevajoča. Lepo je, ko imaš doma nekoga takega, je pa včasih zelo težko slišati kritiko od nekoga, ki ga imaš zelo rad,« pove o svoji najdražji, ki je mu je prigovarjala, da mora vlogo zdravnika Bevka sprejeti, saj takšne priložnosti niso prav pogoste. »No, upam, da to ne drži, nikoli pa človek ne ve, kdaj nastopi njegov zadnjič,« še pove za konec ta izjemno simpatični igralec.