MEH NA MAH
S harmoniko med navijači na Poljskem (FOTO)
Slovenski odbojkarji so na evropskem prvenstvu na Poljskem nedavno že tretjič v zgodovini spisali čudovito zgodbo in postali evropski podprvaki. Tam pa niso bili sami, spodbujali so jih številni slovenski navijači, v Katovicah je bilo slišati celo harmoniko in slovenske viže.
Odpri galerijo
Veseli harmonikar s prijateljema Tadejem in Matjažem.
V Katovicah je naše odbojkarje spodbujalo veliko slovenskih navijačev, ki so se na Poljsko odpeljali bodisi v lastni režiji bodisi s posebnimi čarterskimi poleti. Na prizorišču je bil vse dni tudi najbolj znan slovenski navijač Aleksander Javornik iz Žalca, ki je s svojo opravo – vedno ima s seboj že pokal – postal maskota vseh največjih športnih prireditev pri nas in v tujini.
Seveda pa so ob njem vedno zbrani še številni drugi navijači.
Nič drugače ni bilo na Poljskem, kjer so slovenski navijači zavzeli nekatere ulice v Katovicah in tam rajali, peli ter se veselili ob zvokih harmonike, na katero je neumorno igral znani harmonikar Simon Bučar iz Ljubljane, ki je širni Sloveniji znan po številnih uspešnih projektih svoje Glasbene šole Bučar. Letos se je s svojimi učenci, ki igrajo harmoniko, mudil v Goriških brdih med gostoljubnimi Brici, kar je bil že deveti tovrstni projekt, vsako leto pa obiščejo druge kraje in pokrajine.
Po njegovi zaslugi so letos na Poljskem odmevale številne slovenske viže, nekatere med njimi so že skoraj ponarodele, kot denimo Veseli Ribničan, Avsenikova Na Robleku, slišati je bilo tudi Brendijeve pesmi, med njimi Pod oknom sem stal, celo Domiceljevo Slovenskega naroda sin. Skratka, repertoar je bil pester in obširen, naši navijači pa so dokazali, da brez harmonike ni dobrega žura ne navijanja.
Simon Bučar pa je bil edini, ki je s seboj na Poljsko vzel harmoniko, tako kot pred dvema letoma, ko je navijal v Parizu na svetovnem prvenstvu. »Z navijači smo bili ves čas povezani, bili smo kot ena velika družina,« je vtise po vrnitvi s Poljske za revijo Suzy strnil Bučar.
»Na Poljsko sem se z letalom odpravil sicer šele v nedeljo zjutraj, na dan finala. Odločil sem se na hitro, med gledanjem tekme večer prej, na kateri so naši zmagali, saj sem začutil, da bi bilo prav, da naše fante v čim večjem številu podpremo tudi v finalu,« nam pove Simon, ki se je na letalu znašel v družbi ostalih veselo razpoloženih navijačev, s katerimi so hitro spletli vezi. Zdelo se je, kot da se poznajo že dolgo vrsto let. »Harmoniko sem vzel v roke takoj po vzletu in nanjo zaigral. V trenutku smo ustvarili veselo vzdušje, ki se je nadaljevalo v Katovicah. Celo na poti nazaj domov nismo bili prav nič razočarani, čeprav so bili naši odbojkarji na koncu srebrni, saj je bil tudi to izvrsten uspeh,« nam pove Bučar.
Že v finalu svetovnega prvenstva v Parizu leta 2019 je čutil, da bo skupaj z ostalimi slovenskimi navijači igral in navijal v finalu evropskega prvenstva čez dve leti, kar se je res zgodilo. »Edinstvena izkušnja, vsakič znova, ko vsi s srcem navijamo za Slovenijo. Še posebno čustveni pa so trenutki, ko se toliko navijačev zbere nekje na tujem in vsi, brez izjeme, prepevamo slovenske pesmi,« strne občutke Simon Bučar, ki verjame v naše športnike in obljublja, da jih bo podpiral in spremljal s harmoniko povsod po svetu.
Seveda pa so ob njem vedno zbrani še številni drugi navijači.
Nič drugače ni bilo na Poljskem, kjer so slovenski navijači zavzeli nekatere ulice v Katovicah in tam rajali, peli ter se veselili ob zvokih harmonike, na katero je neumorno igral znani harmonikar Simon Bučar iz Ljubljane, ki je širni Sloveniji znan po številnih uspešnih projektih svoje Glasbene šole Bučar. Letos se je s svojimi učenci, ki igrajo harmoniko, mudil v Goriških brdih med gostoljubnimi Brici, kar je bil že deveti tovrstni projekt, vsako leto pa obiščejo druge kraje in pokrajine.
Tako veselo je bilo pred finalno tekmo v Katovicah.
Po njegovi zaslugi so letos na Poljskem odmevale številne slovenske viže, nekatere med njimi so že skoraj ponarodele, kot denimo Veseli Ribničan, Avsenikova Na Robleku, slišati je bilo tudi Brendijeve pesmi, med njimi Pod oknom sem stal, celo Domiceljevo Slovenskega naroda sin. Skratka, repertoar je bil pester in obširen, naši navijači pa so dokazali, da brez harmonike ni dobrega žura ne navijanja.
Simon Bučar pa je bil edini, ki je s seboj na Poljsko vzel harmoniko, tako kot pred dvema letoma, ko je navijal v Parizu na svetovnem prvenstvu. »Z navijači smo bili ves čas povezani, bili smo kot ena velika družina,« je vtise po vrnitvi s Poljske za revijo Suzy strnil Bučar.
»Na Poljsko sem se z letalom odpravil sicer šele v nedeljo zjutraj, na dan finala. Odločil sem se na hitro, med gledanjem tekme večer prej, na kateri so naši zmagali, saj sem začutil, da bi bilo prav, da naše fante v čim večjem številu podpremo tudi v finalu,« nam pove Simon, ki se je na letalu znašel v družbi ostalih veselo razpoloženih navijačev, s katerimi so hitro spletli vezi. Zdelo se je, kot da se poznajo že dolgo vrsto let. »Harmoniko sem vzel v roke takoj po vzletu in nanjo zaigral. V trenutku smo ustvarili veselo vzdušje, ki se je nadaljevalo v Katovicah. Celo na poti nazaj domov nismo bili prav nič razočarani, čeprav so bili naši odbojkarji na koncu srebrni, saj je bil tudi to izvrsten uspeh,« nam pove Bučar.
Slovenski navijači na Poljskem so bili kot ena velika družina.
Že v finalu svetovnega prvenstva v Parizu leta 2019 je čutil, da bo skupaj z ostalimi slovenskimi navijači igral in navijal v finalu evropskega prvenstva čez dve leti, kar se je res zgodilo. »Edinstvena izkušnja, vsakič znova, ko vsi s srcem navijamo za Slovenijo. Še posebno čustveni pa so trenutki, ko se toliko navijačev zbere nekje na tujem in vsi, brez izjeme, prepevamo slovenske pesmi,« strne občutke Simon Bučar, ki verjame v naše športnike in obljublja, da jih bo podpiral in spremljal s harmoniko povsod po svetu.
