Slovo Vivienne Westwood: večna upornica in botra panka
Zapuščina Vivienne Westwood bo po njeni smrti živela naprej. Rodila se leta 1941, v začetku šestdesetih let v Londonu študirala oblikovanje nakita, a se je nato usmerila v akademske vode in postala učiteljica. Leta 1962 se je poročila z Derekom Westwoodom, rodil se jima je sin Ben, a je zakon po treh letih razpadel. Po ločitvi je spoznala zastopnika pank skupine Sex Pistols Malcolma McLarena, s katerim sta postala zasebna in poslovna partnerja. Njena karierna pot se je začela vzpenjati.
Orala je ledino za nove modne trende, ki jih je navdahnil pank: oblačila s kovinskimi dodatki, tesno prilegajoči se kosi iz lateksa v slogu te glasbe so bili nepogrešljiv del ponudbe v njuni prodajalni na King's Roadu. V osemdesetih letih je razpadla zveza, v kateri se ji je rodil sin Joe Corre.
V devetdesetih letih je njena modna znamka doživela razcvet. Ne le zaradi zanjo značilnih, velikokrat provokativnih oblačil, temveč tudi zaradi edinstvenih modnih revij. Odprla je več trgovin z lastnimi kreacijami in modnimi dodatki ter spoznala drugega moža, 25 let mlajšega Andreasa Kronthalerja, s katerim sta vse do njene smrti tesno sodelovala. Leta 1992 ji je kraljica Elizabeta II. podelila naslov dame in red za zasluge v britanski modi. Vivienne se je požvižgala na protokol oblačenja in ob obisku palače ni nosila spodnjega perila ter poskrbela, da to ni ostalo neopaženo.
Upornica vse do konca je imela jasna stališča. Tako je opozarjala na podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, pravice živali, pretirano potrošnjo in na pomen recikliranja. Bila je podpornica Juliana Assangeja, predvsem pa je zavračala vzorce. »Edini razlog, da sem v svetu mode, je, da uničim besedo konformnost. Vse tisto, kar jo vsebuje, zame ni zanimivo,« je leta 2014 zapisala v avtobiografiji.
