Šov je le dobra promocija, nato pa je treba garati

Darko Klemen, zmagovalec MasterChef 2016, je svojo zmago v šovu gotovo najbolje izkoristil oziroma obrnil v svoj prid. Simpatični in pozitivni Štajerec, ki se je priženil na Obali, zadnji dve leti dela na polno in ustvaril si je povsem novo življenje. Ni se zgodilo samo od sebe, za to je trdo delal in še vedno dela, a je srečen, da je tako. »Ustvarjalci šova so me malce svarili, da imajo po njihovih izkušnjah zvezde, ki se rodijo čez noč, rok trajanja šest mesecev, nato pa ljudje počasi pozabijo nanje. Očitno sem predstavil nekaj novega na tem področju, saj je pri meni ravno obratno. Vedno več dela imam, trenutno je moj zadnji dogovorjeni dogodek 12. decembra, do takrat pa sem skoraj že povsem zaseden. Vseh ponudb ne dohajam, zato moram mnoge tudi odpovedati,« pove Darko. »Namesto da na primer ocenjujem jedi iz čemaža, grem raje pomagat malemu Jakobu zbirat denar za protezo za rokico,« še pristavi. »Vsega je toliko, da me je na prenatrpani urnik začel opozarjati tudi visok pritisk. Za letos nameravam odpreti tudi dve restavraciji – ena je Mama Marička, ki sem jo že napovedoval, druga pa je ranč piknik prostor z bazenom ter morskimi jedmi z odprtega ognja in izpod peke,« razkrije svoje skorajšnje projekte. Prav ta čas se nam smeje tudi iz dveh novih reklam, napornemu urniku navkljub pa je videti, da v svojem delu uživa. »Res je, očitno so to opazili tudi drugi, z reklamo za posodo, ki jo zdaj tudi uporabljam, se pojavljam v kar štirinajstih državah, z drugo, za nože, pa še pri sosedih, na Hrvaškem,« pove. Poleg tega ima še redne delavnice pri Jezerškovih, kuha po vsej Sloveniji, če le lahko, se udeleži dobrodelnih akcij. Kako pa vse to usklajuje z družino, ki mu res veliko pomeni? »Navadili smo se tega tempa oziroma oni so se navadili mene in novega načina našega življenja,« pove z nasmehom. »Zdaj bomo še stisnili zobe in videli, kako bomo delovali še ob prihajajočih projektih. Ne delamo načrtov, usklajujemo in prilagajamo se sproti,« je iskren. Glede na to, da je nekaj časa premišljeval tudi o selitvi bliže prestolnici in vsemu dogajanju, se je to, da so malce oddaljeni, izkazalo za pozitivno. »Zdaj komaj čakam, da je sonček, da grem na njivo ali na sprehod s psoma. Tu okoli nas je veliko področij, kjer ne lovi telefon,« se nasmeje. Za- četek letošnjega MasteChefa je videl? »Sem, ujel sem nekaj minut oddaje, najbolj me je zanimala sodniška trojka,« pove. In kako so mu všeč? »Lepo so se ujeli. Je pa moje osebno mnenje, z vsem spoštovanjem do Bineta (Volčiča, op. p.), s katerim se tudi poznava, da manjka Alma. Z razlogom je bila v šovu, bila je morda malce antipatična, stroga, ampak ravno to mu je dajalo čar. Sicer pa sodniški trio deluje ubrano,« oceni. Kakšne želje pa ima za naprej? »Prisežem, resnično si želim samo to, da meni in družini služi zdravje. Vse ostalo se da urediti, tudi če kdaj zaškripa,« pove ponosni oče male borke Ide, ki ima že za seboj zahtevno operacijo srčka. »Imamo vse – avto, svoje stanovanje, njivico, psa. Ne vem, kaj bi si še želel, za jesti imamo, kar želimo, za pivo pa tudi vedno,« našteje.

»Zmaga je odskočna deska«

Lanskoletna zmagovalka Sara Rutar je prva ženska, ki je pri nas zmagala v kuharskem šovu. V tekmovanje je vstopila kot lastnica franšizne trgovine s športno prehrano, ki je tesno povezana tudi z njenim načinom življenja. Po osvojenem laskavem nazivu MasterChef 2017 in denarni nagradi 50.000 evrov si Sara ni dala duška. Že njene finalne boje je namreč težilo mamino soočanje s težko boleznijo. »Bojim se, da ne bo več zmogla dolgo,« mi je zaupala v najinem pogovoru na pragu poletja. Mama je kak mesec pozneje umrla, Sara pa si je vzela nekaj časa in se malce umaknila od dogajanja. Zdaj je v njenem glasu že sli- šati vedrino. »Redno sem aktivna po različ- nih dogodkih, posnela sem tudi dve reklami, dve še sledita. Zdrav način življenja zdaj povezujem s kulinariko, kličejo me za dogodke, tudi že za september,« je zadovoljna. »Lotila sem se tudi snemanja zdravih, uporabnih in hitrih receptov, ki jih ljudje lahko najdejo na mojem faceboku in instagramu. Druga želja pa so moje sladice brez sladkorja, ki so mi izziv že nekaj časa in s katerimi se želim izkazati,« našteje. »Ker sem trmasta, verjamem, da mi bo uspelo,« se zasmeje. »Dela je res veliko, ampak če je volja in želja, se da marsikaj narediti,« je prepričana. »Ljudje me zdaj prepoznajo, odpirajo se mi nove priložnosti in poznanstva. Dandanes ne moreš biti zaletav, posebno ne v poslu. Zdaj, ko vodim franšizo in sem samostojna podjetnica, vidim, da ni tako enostavno. Zmaga je odskočna deska, da si odpreš poti, sama v gostinstvu prej nisem delala. Za zdaj sem zadovoljna,« zaključi. 

»MasterChef je bil res dobra izkušnja.«

Jelena Vadnjal, tekmovalka leta 2016, tudi dve leti po šovu slovi po svoji veliki strasti, slaščicah, ki jih ustvarja pod svojo blagovno znamko Ljubezen na prvi ugriz. Njene torte ljudje z veseljem naročajo, prav tako njene sladke umetnine velikokrat opazimo na različnih dogodkih, peče pa tudi za restavracijo v Trzinu. In kaj ji je dalo tekmovanje? »MasterChef je res dobra izkušnja, na kateri lahko preizkušaš, kako hitro se znaš odzvati, razmišljati, se znajti v določenih situacijah. »V šov sem šla s svojo zgrajeno blagovno znamko, tako da sem le nadgradila tisto, kar sem že delala,« pove. »Šov ti omogoči, da te spozna še več ljudi, in v mojem primeru potem laže delaš naprej. Imaš več strank, posledično tudi več dela, potem pa moraš garati dalje,« je jasna v svojem odločnem slogu.

»V reklamah ne nastopam, najraje sem v kuhinji.«

Matej Zupančič, finalist leta 2016, je zaslovel kot do takrat najmlajši kuharski virtuoz, ki je pri le sedemnajstih letih presenečal s svojim znanjem. Po šovu ga je čakal še četrti letnik gostinske šole, ves čas pa je v prostem času kuhal v restavraciji Strelec ali pekel torte po naročilu. To počne tudi sedaj. Zanje uporablja le naravne sestavine, mogoče pa jih je dobiti tudi v njegovem grosupeljskem lokalu. Danes je redno zaposlen v Strelcu, sodeluje pri raznih kuharskih projektih, prav ta vikend skupaj z Almo Rekić gostita skupino na posebni večerji, poleg vsega naštetega pa pri devetnajstih letih še končuje gradnjo svoje hiše. »V reklamah ne nastopam, najraje in najbolje se počutim v kuhinji. Zelo sem zadovoljen, v službi smo odlična ekipa, seveda pa si želim nekoč imeti nekaj svojega. Najprej bo to najbrž kakšna slaščičarna, nato pa restavracija,« ima še vedno jasne cilje. »S svojo potjo sem zadovoljen, naučiti pa se moram še marsikaj. Gostinstvo je garaško, 13 do 14 ur dnevno, ampak je luštno in uživam. Ničesar drugega ne bi delal,« zasije.