Sporočilo ob koncu tedna …

Zdaj se učite pomembne lekcije za vaš obstoj in življenje samo. Iščete, ne veste, ne najdete, pa vendar se sprašujete, ali greste prav. Je ta pot prava? Je zame? Komu slediti? Slediti? Začnite voditi. Služiti sebi. Obrnite se vase. Poslušajte. Umirite se. Povežite se in se osredotočite na svoj notranji čas. Ne raziskujte več, kdo ima prav, kaj je resnica. Pomembno je, kaj je vaša resnica, kaj boste vi naredili iz vseh preizkušenj, lekcij in trenutkov nemoči. Ali je upanje zares tisto, ki izniči vse tegobe človeštva?

Naj vas zdaj vprašam: kaj čutite vi, dragi iskalci luči? Ali zaupate temu, kar čutite, vidite? Upanje je ključ, je iskra svetlobe. Ta sije v vas, in ne glede na vse, kar izkušate ali veste o življenju, bi brez nje verjetno uveneli in ne bili tu, kjer ste. Vaš največji učitelj je vaša zadnja napaka. Razumete to? V tem trenutku lahko slišite ves svet. Poslušajte. Čas je, da ste tišina in mir. No, kaj slišite? Poslušajte s srcem, s svojim celotnim bitjem, ne le z ušesi. Dovolite svojim čutom, da so dušni sli. Včasih morate samo biti in prisluhniti. Toliko ljudi kar naprej govori. Govorjenje, govoričenje in napolnjevanje prostora le utopijo vsa sporočila. Zato zaprite oči, vdihnite in se napolnite s svetlobo. Bodite pripravljeni na sporočila, ki prihajajo k vam skozi šepet svete skrivnosti naravnost v dušo. Koliko bolj bi se je lahko zavedali, če bi bili zavestno prisotni v trenutku? Prav zdaj vam bo težko razmišljati o tem, kaj se mora zgoditi ob nenehnih zahtevah okolja, ljudi in situacij, ki so kot motnja, ki vam nenehno jemlje pozornost. Ko v vas vse vre, pojdite na tisto sveto mesto, stopite v točko moči. Zaprite oči in povabite mir v svoje življenje, obkrožite se in delujte v krogu ljudi, katerih prepričanja so enaka vašim in so čista neokrnjena povezava srca. Bodite sprejemajoči, ohranite jasno namero, kaj želite, in se spravite s sabo in z vsemi okoli sebe. Staro odhaja, da bi se rodilo tisto, kar se mora.