Sporočilo ob koncu tedna …

Obstaja trenutek, ko se vprašamo, kaj nas resnično vodi. Je to potreba po nadzoru, po popolnosti, po tistem, kar je tako težko dosegljivo, da včasih že med potjo izgubi pomen? Svet, v katerem živimo, pogosto poveličuje popolnost, vendar ni prava lepota nikoli v tem, da je vse popolno. Je v sprejemanju, dovoljenju, da stvari preprosto so takšne, kot so – nepopolne, resnične in človeške.

Potreba po popolnem nadzoru je kot vrtiljak, ki nas nenehno drži v kroženju. Ego nas nagovarja, da moramo obvladovati vse – svoje misli, čustva, odnose, celo prihodnost. A vrtiljak se nikoli ne ustavi, dokler se ne odločimo sami, da sestopimo. In ko stopimo z vrtiljaka ega, začnemo hoditi po poti srca, kjer ni več nujno vse pod našim nadzorom, kjer dovolimo, da nas vodi naravni tok življenja. Zavestna prisotnost je ključ, ki odpira vrata resnični kreaciji. Kjer je vaša pozornost, tam bo vaša energija. Kjer je vaša energija, tam bo nastajalo vaše življenje.

Kakšno življenje torej ustvarjate? Kaj sejete v svojih mislih, dejanjih in odnosih? Ljubezen do sebe ni le modna fraza, temveč temelj vsega, kar dajete svetu. Kako se pogovarjate s sabo, kako si odpuščate, kako si dovolite biti nepopolni – vse to ustvarja energijo, ki jo nosite v odnose z drugimi. Kar dajete, boste prejeli. Če ne danes, morda jutri ali v nekem drugem trenutku, ko boste najbolj potrebovali tisto, kar ste nekoč zasejali. Neiskrenost, tako do sebe kot do drugih, nas neizogibno odtuji od tistega, kar si v srcu najbolj želimo – ljubezni, povezanosti, notranjega miru. Če ne sledimo resnici, nas življenje opomni, da se vrnemo k njej. Najprej nežno, potem glasneje, dokler ne prisluhnemo. A enako velja za ljubezen, iskrenost in čisto srčnost, ki jo sejemo.

Te vrstice ne odmevajo le na tem svetu, ampak tudi v srcu tistih, ki jih dotaknemo. Če delimo resnico, bo ta našla pot nazaj do nas. Če gradimo odnose s čisto naklonjenostjo, brez maske popolnosti, bomo prejeli iskreno ljubezen. Kaj boste dali na mizo življenja, kjer se vsakemu izda račun?