Sporočilo ob koncu tedna …

Te dni se ozrite naokoli in poglejte, kako smo v resnici nebogljeni in krhki. Kot veje, ki se lomijo. Tudi narava čisti svoj del. Vsem nam je samoumevno, da prižgemo luč, odpremo toplo vodo, odpremo hladilnik in vzamemo hrano, jemo. Morda naj vas trenutna situacija prebudi tudi v tem delu, da vam je vse dano in samoumevno. Naj vas okoliščine v življenju zdaj spomnijo, kako pomembno je sodelovanje. Vzemite si čas in razmislite, kaj lahko zdaj naredite za dobrobit sebe, svojih bližnjih in družbe.

Pomagajte, če lahko, po svojih najboljših močeh. Zdaj naj vsak prevzame odgovornost, tako da poskrbi zase, očisti, kar v svojem bližnjem okolju lahko, odnese veje ali očisti pot, priskoči na pomoč sosedu ali prijateljem, starejšim, šibkejšim ali bolnim. Naredite to. Plemenitost se ne meri v nagradah, diplomah ali denarju, meri se v srčnosti in sočutju do sočloveka. Zato pomagajte, če lahko, komurkoli, ki v tem kaotičnem obdobju potrebuje pomoč. Bodite hvaležni za vso podporo, ki jo prejemate, podprite in zahvalite se tistim, ki služijo vsem nam, ker jim ni vseeno. Tistim, ki ne izbirajo, kdo in kaj smo. Odprite srce, delujte po najboljših močeh in izrazite hvaležnost tistim, ki so vam naklonili pozdrav, nasmeh in vam pridržali vrata. Ste resnično srečni?

Ali ste sklenili kompromis? Ali opravljate misijo, zaradi katere ste tukaj in zdaj, v tem trenutku življenja? Vedite, da se zaradi trenutne zmede in raztresenosti učite svoje resničnosti, ugotavljate, kaj hočete, kaj čutite, zato pozabite, kar so vas naučili. Učili so vas svojo resnico, na vas pa je, da ne glede na to najdete svojo pot. Bodite resnični. Ne dovolite, da človek postane sam sebi največji sovražnik. Prenehajte se deliti. Prenehajte odrivati ljudi od sebe. Izstopite iz strahu in delujte z zavedanjem, da se lahko še s tako majhnim dejanjem pokaže velikost srca. Na vas je in vse se na koncu sešteva. Vsak dobi izstavljen račun za svoja dela. Tako vsi tam gori kot tudi vi sami.