Sto let Ave Gardner: poslednja filmska boginja

Čeprav je umrla dober mesec po 67. rojstnem dnevu, je v srcih ljubiteljev zlate dobe Hollywooda ostala zapisana kot ena najlepših usodnih siren tistega časa, ki je prijateljevala s Fidelom Castrom, Grace Kelly odpeljala v bordel in šarmu Franka Sinatre podlegla po pijanski noči streljanja v ulične svetilke. V različnih zgodbah so jo na filmskem platnu upodobile številne moderne sirene. A Ava je bila le ena sama.

Ava v filmu Mayerling leta 1968.

Znana je bila kot ženska nasprotij. Bila je lepotica, ki se je lahko merila s samo Elizabeth Taylor, a je bila strašno negotova glede svojega videza in ves čas trdila, da sploh ne zna igrati. V času druge svetovne vojne so ob njeni podobi na platnu vzdihovali tako moški kot ženske, a vsej čutnosti navkljub je bila po drugi strani podeželsko dekle. Sovražila pretvarjanje, z veseljem jedla ocvrtega piščanca in naokrog najraje tekala bosa. Sramežljivka, ki še zdaleč ni bila podobna kraljicam, kakršne je upodabljala v filmih, pa je bila veliko bolj ognjena v svojih viharnih razmerjih, v katerih je hitro vzkipela, se glasno prepirala in z enako strastjo tudi ljubila. Prav zato si je nihče ni mogel predstavljati kot gospodinjo, ki skrbi za moža, kar je pogosto omenjala, da bi najraje počela. Najverjetneje je bilo v njej več strasti, kot bi je običajen zakon lahko prenesel.

Bosonoga sramežljivka

Ava Lavinia Gardner se je rodila kot najmlajša v malem podeželskem mestecu v Severni Karolini, imela je dva starejša brata in štiri sestre. Tudi zato je vedno nosila oblačila starejših sorojencev ter celo nečakov in nečakinj, ki so bili njene starosti in se je z njimi pogosto igrala. Njeni starši so bili ubožni pridelovalci tobaka, in ko je bila še deklica, so ostali brez vsega in se morali znajti po svoje. Starši so delali, kjer so le dobili delo, nazadnje se je družina preselila v večje mesto v Virginiji, kjer je oče zbolel za bronhitisom in umrl, ko je imela Ava 15 let. Mama je otroke odpeljala nazaj v Severno Karolino, kjer je mladenka zaključila srednjo šolo in se leta 1939 vpisala v šolo za tajnice. Gospa Gardner je vzgajala s trdo roko, in ko je Avo nekoč neki fant odpeljal na zmenek, jima je z avtom sledila do jezera, kamor jo je odpeljal, jo zvlekla iz fantovega avta in odpeljala domov. »Nihče me ni hotel povabiti na zmenek,« je povedala Ava.

Dekle v izložbi

Leto za tem je šla v New York obiskat sestro in njenega moža, ki je bil poklicni fotograf. Predlagal je, da bi posnel njen portret kot darilo za mamo, da bi ga odnesla nazaj domov. S fotografijo je bil tako zadovoljen, da jo je obesil v izložbo svojega studia na Peti aveniji. Tam jo je opazil moški z zvezami v filmskem svetu, ki je takoj poskušal pridobiti njeno telefonsko številko. Ko mu je niso dali, jim je zabrusil, naj jo nekdo za vraga pošlje v studie MGM. Njeno fotografijo in kontaktne podatke so res poslali v studio in Ava je bila kmalu na avtobusu za New York, da se je predstavila agentom. Navdušila jih je, skrbel jih je le njen močan južnjaški naglas, zato so ji rekli, naj se le premika in bo tiho. Ponudili so ji standardno sedemletno pogodbo. Osemnajstletnica je opustila šolanje ter se v spremstvu sestre podala na učne ure govora, ki so ji jih najprej predpisali, saj so jo zaradi naglasa komaj razumeli. Sledile so še učne ure petja in kmalu je bila pripravljena na prvo vlogo.

Usodna ženska

Ob prvem srečanju z agentom je ta poročal studiu: »Ne zna peti, ne zna igrati, ne zna govoriti. Fantastična je!«

Kar šestnajst nepomembnih vlog je zasedla, preden so jo začeli jemati resno. A mlado Avo je kmalu po tem, ko se je preselila v Los Angeles, opazil 'sodelavec' v MGM studiih, veliki igralec Mickey Rooney, ki jo je vzel zelo resno, jo dolgo snubil in ji pihal na dušo, dokler ni po pol leta postala njegova prva (od skupno osmih) žena. Ker ji ni zmogel ostati zvest, sta se ločila že po enem letu zakona, in četudi je v razlogih za ločitev navedla mentalno krutost, kockanje in dejstvo, da je bil ženskar, s tem ni želela uničiti njegovega slovesa dobrega fanta. Leta 1945 se je v času, ko je njena zvezda šele počasi vzhajala in je bila v filmih bolj za okras kot karkoli drugega, poročila v drugo, a niti zakon z jazz glasbenikom Artiejem Shawom ni trajal dlje kot leto dni. Vedel je, da je bila negotova zaradi pomanjkanja izobrazbe, zato ji je širil obzorja s kulturo in ji pripravljal celo bralne sezname. Vendar je bil Artie obseden predvsem z njenim telesom in priznal, da je pogosto brez besed strmel vanjo. Po drugi strani se je neredko norčeval iz njene uboge izobrazbe. In tako je ravno po drugi ločitvi in po petih letih manjših vlogah leta 1946 nastopila v filmu Morilci, zaradi katerega je ob Burtu Lancastru takoj pridobila naziv usodne ženske.

Francisova ljubezen

Frank Sinatra je bil ljubezen njenega življenja.

V desetletju, ki je sledilo, je nastopila v številnih filmih, v katerih je igrala like, ki so bili usodni, zapeljivi in pogosto zelo samosvoji. Spoprijateljila se je z znanim in drznim inovatorjem Howardom Hughesom, s katerim po njenih besedah nikoli nista postala par, a sta bili njuni življenji prepleteni kar dvajset let. Med kolegi je postala znana po ostrem humorju in zabavnih opazkah, zato nihče ni bil preveč presenečen, ko se je vanjo na smrt zaljubil Frank Sinatra. Ko je prvič zagledal njeno fotografijo v reviji, je prijateljem dejal, da se bo z njo nekoč poročil. A ni šlo tako zlahka, saj ji je bil sprva antipatičen, nadut in vzvišen. Ko sta se srečala na zabavi nekega studijskega šefa, sta jo opita zapustila skupaj in se odpeljala v oddaljeno mestece, kjer sta se v avtu mečkala, potem pa je Sinatra na plan potegnil dve pištoli in začel streljati v ulične svetilke. Ava se mu je pridružila in ustrelila v izložbo trgovine z železnino. Seveda so ju na policijsko postajo odpeljali oboroženi policisti in seveda je škodo kril studio. Tako je zvezdniku uspelo zlesti pod kožo lepotici, ki mu je zmešala glavo do te mere, da je zapustil prvo ženo Nancy in se z Avo, ki ga je vedno klicala Francis, poročil leta 1951.

Glasna in zabavna

Znana je bila kot ena največjih zapeljivk in drznih žensk zlate dobe Hollywooda.

Frank je bil velika ljubezen njenega življenja. To je pogosto priznala, čeprav sta se razšla že dve leti pozneje in je ločitev postala uradna leta 1957. On je bil njen usodni moški. Tako kot sta se ljubila, sta se tudi prepirala. Ona ga je zmerjala z gangsterjem, on je poskusil storiti samomor. Njena zvezda je vzhajala, njegova zahajala. Bila mu je podobna: muhasta, vulkanska, ljubosumna, drzna in impulzivna. Kmalu po poroki je v Keniji snemala film Mogambo z Grace Kelly in Clarkom Gablom. Grace, znana po svoji strogi ledeni zadržanosti, je bila šokirana nad glasnim ljubljenjem in veseljačenjem Ave in njenega moža. A pod vročim afriškim soncem se je nalezla njene svobodomiselnosti, da je celo sama začela ljubimkati z Gablom, ki je bil znan po svoji nagnjenosti k alkoholizmu. Četverica se je skupaj pogosto zabavala do jutranjih ur, med snemanjem pa je Ava enkrat na hitro odletela v London, saj je zanosila in želela splaviti. To je naredila dvakrat v zakonu s Frankom, česar on ni vedel. Kot je povedala pozneje, si ni želela otroka v nestabilnem zakonu. A dami sta se povezali in skupaj celo podali v Rim, kjer je Ava želela obiskati bordel. Pridružila se ji je zdaj že veliko manj zadržana Grace in si nekje na poti celo našla spremljevalca, s katerim sta se mečkala na zadnjih sedežih taksija. Prijateljstvo dveh siren je vzdržalo dolga leta, Ava je bila na Gracini poroki in številnih monaških slavnostih, monaška princesa pa jo je poskušala celo spečati z grškim mogotcem Aristotelom Onassisom, vendar Ave ni zanimal. Po ločitvi od Sinatre se ni več poročila.

Politična lisica

V filmu Mogambo je ob Clarku Gablu spoznala Grace Kelly, s katero se je spoprijateljila za vse življenje.

A to še zdaleč ni bila njena edina pomembna prijateljska naveza. Ava je namreč oboževala politiko in se na Kubi srečala s Fidelom Castrom, ki so ga takrat Američani imeli za veličastnega osvobojevalca. Njegova prevajalka, ki je bila tudi njegova ljubimka, je oprezno opazovala njuno spogledovanja polno druženje. Ženski sta se menda pozneje v hotelski avli glasno prerekali, igralka pa naj bi prevajalki celo primazala klofuto.

Ko se je leta 1957 preselila v Madrid, kjer je hodila z matadorji, plesala flamenko ter prijateljevala z Ernestom Hemingwayem, je odkrila zanimivega soseda, ki je živel pod njo: Juanu Perónu je namreč general Franco ponudil azil. In čeprav je prezirala Argentinčeva politična načela, se je sprva vljudno družila z njim in njegovo ženo Isabel. Potem pa sta se Perónova naveličala igralkinih flamenko zabav, ki so trajale do jutra in zaradi katerih se je tresel njun strop. Zaradi prepira je Ava svojega corgija, ki ji ga je kupil še Sinatra, naščuvala na Perónovega kodra.Užaljeni nekdanji argentinski predsednik se je pritožil Francu, ki je poslal svoje stražarje, naj igralko aretirajo. Ker so bili takrat pri njej na obisku ravno neki ameriški piloti, so stražarji, ki so se želeli izogniti mednarodnemu incidentu, poklapano odšli. A Ava je imela zadnjo besedo. Ekscentrični Perón je namreč na svojem balkonu rad nagovarjal 'izmišljeno' argentinsko ljudstvo, takrat pa mu je Ava skupaj s svojo služabnico v španščini vedno grdo skakala v besedo in ga zmerjala s svojega balkona.

Uživala v vsem

Triinšestdesetletna Ava, ko je snemala le zaradi denarja, kot je sama priznala.

Leta 1968 se je preselila v London, kjer je živela veliko bolj mirno in so jo fotografi pustili pri miru. V letih pred smrtjo je posnela veliko filmov, enega slabšega od drugega, a nobenega zaradi slave ali umetnosti. Le za denar, kot je priznala. »Slava ti da vse, česar nikoli nisi hotel,« je nekoč dejala. Ženska, ki je živela v trenutku (in le zanj), ni obžalovala ničesar v življenju. Živela je polno in brez opravičil. »Nikoli nisem skrbela zase, tako kot bi morala. Prav nasprotno. Pogosteje sem si privoščila pozne noči in veliko premalo spanca. A sem se zabavala. Uživala sem v pridobivanju vsake gube, ki jo imam,« je povedala. »Pride trenutek, ko se moraš soočiti z dejstvom, da si stara baba. Hudičevo dobro sem se imela, zato je moj obraz videti, kot da je veliko doživel. A me ne boste našli jokajoče pred ogledalom.« Vse življenje je bila strastna kadilka, zbolela je tudi za sistemskim lupusom, in ko je leta 1986 utrpela možgansko kap, je bila delno paralizirana. Teden dni pred smrtjo je grdo padla in ležala sama na tleh, dokler je ni našla služabnica. Po še eni pljučnici je januarja 1990 umrla. Na pogrebu je bilo le 50 prijateljev in sorodnikov, čeprav se je zbralo veliko zijal, ki so upala, da bodo opazila njene slavne prijatelje. Ni jih bilo. Opazili so le velik venec, na katerem je pisalo: Z ljubeznijo, Francis.