JUDOISTKA
Težko bi odplačevala kredit
Tik pred poletnimi olimpijskimi igrami smo poklepetali z našo šampionko, ki je Sloveniji prinesla prvo olimpijsko zlato kolajno v individualnem športu. Daljši klepet z njo lahko preberete v poletni številki revije Suzy, v njem pa je govorila o svoji družini, prijateljstvih, mehurčku, v katerem je živela, in izjemni ponudbi, ki jo je zavrnila. Tokrat vam ponujamo v branje še delček klepeta, ki ga ne najdete nikjer drugje.
Odpri galerijo
Kako ste kot športnica gledali na koronske čase?
Ker sem bila vajena trenirati dvakrat ali trikrat vsak dan, razen morda kakšne nedelje, sem se prestrašila že prvega popolnega zaprtja države, to povem po pravici. Mesec dni pred izredno situacijo sem prišla s porodniškega dopusta in pričela sanacijske treninge. To pomeni, da sem tekmovalcem po poškodbah pomagala ohranjati dobro kondicijo ter pospešiti rehabilitacijo.V tistem času sem se najbolj posvečala Klari Apotekar. Potem pa je prišel zloglasni 16. marec 2020, ko se je življenje ustavilo. Tudi gibanje se je ustavilo, rutina, ki smo jo imeli trenerji in tekmovalci, je izginila. Treba se je bilo hitro odzvati, sprejeti nastalo situacijo in iz nje potegniti najboljše. Čez noč je klub postal prostor duhov. Prvič v moji karieri so se vrata telovadnice zaklenila. Vsepovsod so bila obvestila, ki so bila tisti čas najbolj aktualna in smo se jih vsi držali maksimalno. Naši tekmovalci so dobili programe za izvajanje varnih treningov doma, z njimi smo bili dnevno na zvezi in v tistem času smo se bili prisiljeni naučiti uporabljati tudi kakšno novo spletno orodje oziroma aplikacijo.
Ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi bili sami v takšni situaciji kot športnica?
Če povem odkrito, bi mi bilo na začetku še zanimivo in bi se res maksimalno trudila doseči dobro opravljene treninge. Še posebno ker bi bila pred mano olimpijada v Tokiu. Ampak ko se je ta situacija samo podaljševala in nikakor ni bilo videti luči na koncu tunela, mislim, da bi pri izvajanju treningov postala površna, saj bi mi motivacija pričela padati.Najbrž ste po drugi plati to doživljali z vidika trenerke?
Kot trener vidiš še druge prepreke kot tekmovalec. Ogromno je dejavnikov, ki vplivajo na dobro pripravo športnika. Pa vendar je bila zame v ospredju moja družina: hči Nola, mož Matej (Jugovar, nekdanji košarkar, op. p.). Ni bilo enostavno. V nekem trenutku smo se znašli v povsem novi realnosti, ki smo jo v danem trenutku sprejeli.Ali katere od pridobljenih veščin iz športa prakticirate še danes?
Težko prakticiram kaj iz svojega športnega življenja. Sedaj je v prvi vrsti družina, mali otrok, mož. Tu in tam si zaželim svoj mir, da bi bila v tišini, do česar pa je zelo težko priti. Po glavi se mi ves čas motajo misli, kot so, kaj bo Nola jedla, kaj bo oblekla, ali imamo vse s sabo, kar potrebujemo ... Mirnih misli trenutno ni.Si predstavljate, kaj bi prestavljanje OI pomenilo za vas?
Da, težko bi odplačevala kredit, ki sem ga vzela tisto leto, da sem si lahko dokončno uredila dom. Upala sem na najboljše, ampak sem si hkrati rekla, da bom že. Nekako vedno najdem rešitev.Bi kdaj sprejeli službo zunaj športa, se zaposlili v marketingu?
Ja, zakaj pa ne?! Diplomirala sem iz marketinga in v prostem času se še vedno izobražujem v tej smeri. V prihodnosti si na tem področju želim pomagati tudi kakšni manjši organizaciji, podjetju. Kot se je namreč izkazalo v zadnjem letu, je bil šport kot panoga kar prizadet. Trenutno pa sem zaposlena v športni enoti Slovenske vojske kot trenerka, na kar sem zelo ponosna! Vedno z veseljem oblečem vojaško uniformo.Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje