Vsi trije so prestrašeni in se jim dobesedno trga

Spoštovana Zvezdana! Zelo mi je hudo v teh časih. Moj oče je star 85 let, moževi starši tudi tu nekje. Oče živi sam, moževi starši so v domu. Vsi trije so prestrašeni in se jim dobesedno trga. Moj oče že prej ni bil perla, ves čas me je kritiziral, manipuliral z mano v smislu, da me ima rad, ampak mi mora povedati, da delam to in to narobe. Zadnje čase pa so vsi trije začeli govoriti, da ničesar ne naredimo zanje, da smo sebični, da so se žrtvovali za nas ... Kako naj pridemo v dom, če je vse zaprto, kako naj vsak dan visim pri očetu, saj imam tudi jaz svoje življenje? Kako naj hodim z veseljem k njemu na obisk, če samo tarna, je zamerljiv, kritizira mojo hčerko, ki je že odrasla, se vtika v vse ...? Povsod sami predsodki in jeza, ker življenje ni takšno, kot si ga oni predstavljajo. Ko se slišimo po telefonu z moževimi starši, se ne pogovarjamo o ničemer lepem, samo jamranje pa očitki, zakaj ne pokličemo. Ker so nam dali hišo, je to zraslo v en sam očitek, da smo se le okoristili na njihov račun, čeprav sva jo delno plačala ... Vem, da je starejšim težko, zaprti so med štiri stene, že tako imajo občutek, da so v napoto. Ampak ta stara miselnost, da moramo otroci poskrbeti, da bodo oni dobre volje, je res nesramno otročja in totalno egoistična. Kaj mislite? Tončka