Z jogo lahko odpravimo kronične bolezni

Eden najbolj znanih duhovnih govorcev, čigar predavanja spremlja na milijone ljudi, pravi, da bi lahko rešili vsak problem na planetu, če bi se ga lotili zavestno. V nagovoru ob 75-letnici neodvisnosti Indije je v senci pandemije poudaril, kako pomembno je, da živimo na način, ki podpira naše zdravje in dobro počutje. Kadar nas nekaj boli, se namreč naš duhovni razvoj ustavi, saj se ukvarjamo samo z bolečino. Da se to ne bi zgodilo, pa priporoča jogo, jemanje ašvagande ter zavedanje, da šteje vsaka malenkost, ki jo počnemo.

Indijci so od nekdaj odkrivali, kako z orodji za transformacijo, zavedanjem in pozornostjo dvigniti svoj obstoj na najvišjo raven. »V indijski kulturi je najvišja vrednota svoboda, osvoboditev. Veliko drugih religij namreč uči, da bomo po smrti odšli nekam, kjer bo bolje, Indijci pa razumemo, da je najpomembnejše, da se osvobodimo. Pri tem pa je ključno reševanje težav fizičnega telesa in bolezni,« pove. »Samo če nas naše telo ne obremenjuje, če ni bolečine, namreč nimamo skrbi. Zdravi smo, ko telo ne zahteva nenehno naše pozornosti. To je zelo pomembno, kajti če si želimo prizadevati za katerekoli višje cilje v življenju, nas bo bolečina ustavila in ne bomo mogli narediti veliko drugega. Takšna je narava našega telesa – če ga ne vzdržujemo dobro, bo skrb za zdravje postala naša dnevna preokupacija,« opozarja.

Če nas boli, nas telo ovira

»Kako zdravi smo – oz. koliko skrbi imamo zaradi težav s telesom in umom –, pa je odvisno od nas samih. Če vas nič ne boli in vznemirja, telo in um nista oviri na vaši duhovni poti. Tedaj lahko razmišljate o širših dimenzijah življenja, meditirate in osvoboditev postane vaš življenjski cilj. Predpogoj, da lahko napredujete, je torej, da se ne ukvarjate s telesom do točke, da se sploh ne zavedate, da obstaja – ne sprašujete se namreč nenehno, ali imate komolec ali ne, dokler vas ta ne boli. Če je telo sproščeno in v najboljšem stanju, kot je lahko, sploh ne pomislite na svoj komolec. In le ko se počutite dobro in želite meditirati, vam telo in um ne bosta v napoto,« pojasni, zakaj je ključno poskrbeti za zdravje.

Njegov drugi nasvet je, da moramo celostno gledati na življenje in upoštevati vse vidike telesnega zdravja – da je to sestavljeno iz zemlje, po kateri hodimo, vode, ki jo pijemo, hrane, ki jo jemo, zraka, ki ga dihamo, in drugih naravnih elementov. »Celostni pogled nam narekuje, da zajamemo vse dejavnike – če je hrana, ki jo jemo, slaba, bomo morali več vaditi jogo za ravnovesje, da bomo ostali zdravi. Enako je, če sta slaba voda ali zrak. Problem je v tem, da danes ne pristopamo več tako k zdravju, ampak iščemo le zdravilo. Jemo slabo, živimo slabo in želimo, da bi bil zdravi. Človeštvo še nikoli ni potrebovalo toliko zdravnikov kot danes, ker živimo nezdravo ter delamo vse narobe, proti umu in telesu, ko zbolita, pa iščemo zdravstveno nego. Ampak zdravje ne pomeni, da nekdo drug skrbi zate, ampak da 'cvetiš' tako, da si, če samo sediš pri miru, osvobojen vseh skrbi telesa in uma,« poudari.

Vse se začne pri posamezniku

Da bi bilo vse človeštvo bolj zdravo, moramo najprej poskrbeti za svoje zdravje, mlade generacije pa ga morajo drugače dojemati, pravi. »Potrebujemo kolektivni premik, saj človeška populacija narašča na osem milijard, do leta 2050 po izračunih na 10,5. Če ne bomo odgovorni, bo veliko ljudi umrlo, tako kot zdaj. Zato ne izganjajmo več starih tradicij, čas je, da jih združimo s sodobnimi praksami. Enako moramo povezati okoljske in zdravstvene teme, saj skrb za planet in zdravje nista dve različni stvari. Zelo neumno je namreč iskati rešitev za svoje dobro počutje, ne da bi poskrbeli za planetarno – zastrupiti ves planet in pričakovati, da bomo zdravi,« pove in doda, da gleda na pandemijo kot na klic prebujenja, za katero smo plačali zelo visoko ceno, saj je v njej izgubilo življenje 3,7 milijona ljudi. »Najbolj neverjetna stvar pri pandemiji je, da so v preteklosti kugo prenašale podgane, komarji malarijo, tokrat pa je glavni prenašalec človeško bitje. To je prekletstvo in blagoslov hkrati. Trenutno to vidimo kot prekletstvo, saj smo ljudje najbolj nezavedna bitja na Zemlji. Če bi pandemijo prenašale miši, bi namreč zdajle le računali, kako naj iztrebimo vse miši na planetu, ne da bi se zavedali, da imajo vsa bitja pravico živeti na planetu in igrajo tudi določeno vlogo v naših življenjih. Razvoj in stabilnost planeta sta povezana z nami, naše dobro počutje pa z vsemi bitji na planetu, od mikrobov do črvov in ptic,« izpostavi.


»Med pandemijo so ljudje na Zahodu živeli zaprti kot laboratorijske podgane, ločeni od vseh drugih oblik življenja. To ni pravi način življenja, niti v pandemiji,« pravi in doda, da v Isha joga centru živi več kot 3000 ljudi in 14 mesecev niso imeli niti enega primera okužbe, pa niso bili izolirani, ampak delajo v mestu, prostovoljci pa prihajajo in odhajajo. V zadnjih šestih tednih so jih imeli nekaj, a nihče ni potreboval umetnega predihavanja, le osem ljudi je imelo blage težave, a so si hitro opomogli. Zakaj? »Ker je osnova življenja v centru redna jogijska praksa, ki jih je okrepila, hkrati z rastlinskimi pripravki,« pravi in doda, da je človeško telo najbolj kompleksen in prefinjen stroj na planetu, zato potrebuje tudi tak pristop. »Izkazalo se je, da joga krepi moč imunskega sistema in pljučno kapaciteto. Če dodamo še zelišča, npr. ašvagando, ki jo lahko dnevno v majhnih količinah jemljejo že otroci od 6. leta dalje, lahko preprečimo vse kronične bolezni v življenju – kar 70 odstotkov bolezni na Zemlji pa je kroničnih. A zaradi pandemije smo nanje pozabili in govorimo samo o covidu-19, ob tem pa veliko resno bolnih ljudi ne dobi zdravljenja. Zato je še toliko pomembneje vedeti, da lahko kronične bolezni povsem preženemo z vztrajno vadbo joge in osnovnim razumevanjem, kako deluje človeška fiziologija. Tako da na telo ne gledamo kot na mehanični sistem in ga seciramo, ampak ugotovimo, kaj se dogaja v njem, kako deluje, s podporo zelišč, ki jih poznamo tisoče let, pa je lahko že naslednja generacija bolj zdrava kot mi,« opozarja. Doda, da razume fizične in psihološke težave tistih, ki so bili z družino zaprti v stanovanje – napovedano je namreč, da bo virusu sledila še mentalna pandemija. »Če ne bomo spremenili življenjskega sloga, me skrbi, da lahko pride še petkrat močnejši virus, ki se bo še hitreje širil zaradi prenatrpanih mest. Koliko ljudi bomo tedaj izgubili in kdo bo med njimi – boste vi, bom jaz? To ni šala. Večina ljudi misli, da bodo umrli drugi ljudje, kar pa ni res – jaz in vi bomo umrli. Zato še enkrat pozivam, da zdravje ni samo, da greste k zdravniku, da bi vas pozdravil, ampak da si organizirate vse življenje tako, da boste zdravi – od tega, kaj jeste, dihate, kje ste, kako sedite, razmišljate … Upoštevati morate vse dejavnike, da boste dobro. ZDA so najbogatejša dežela, ki zapravi več za zdravstvo kot vse druge države. Ampak to ni zdravje, ampak zdravstvena industrija. Zdravje pa je odvisno od nas, in da smo lahko svobodni, moramo čutiti telo lahko kot peresce, ne kot vrečo,« doda.

»Oddaljili smo se od tega procesa in mislimo, da smo vedno bolj moderni, a smo tudi vedno bolj nezdravi. Pandemija je zavrla marsikaj, zdaj pa je čas, da prestrukturiramo svoje življenje, kot najbolje zmoremo. Ne moremo ga povsem spremeniti, a če vsak uvede eno spremembo in jo vzdržuje, bomo dosegli večji premik. Delovati moramo z več občutka ter opustiti, kar ni razumno in obzirno. Trenutno namreč živimo povsem brezobzirno. Če bomo zapravili krizo in ne bomo ničesar potegnili iz nje, smo namreč zaman žrtvovali izgubljena življenja,« zaključi.