VIOLINISTKA
Z violino je osvojila Slovenijo
Hermino Matjašič smo občudovali v zadnjem šovu Slovenija ima talent, v katerem je z violino navdušila mlado in staro pa tudi člane žirije. A malo jih ve, da je glasbeno kariero začela kot pevka v narodno-zabavnih ansamblih. Pela je z mnogimi, tudi pri Hišnem ansamblu Avsenik.
Odpri galerijo
S partnerjem Robertom in 11-letnim sinom Aljažem, ki odlično igra trobento in je po srcu in duši tudi glasbenik.
Hermina je Štajerka, prihaja iz glasbene družine, saj so tudi njena brata Rudi in Ervin ter sestra Karina že v mladih letih igrali v narodno-zabavnem ansamblu Kogras ter zmagovali na festivalih, kot so Ptuj, Števerjan, Graška Gora, in drugje, vsi pa so peli tudi v skoraj družinskem kvartetu Pesnica. Nič čudnega, da je tudi Hermina od mladih nog vpeta v glasbo.
Čeprav se je v violino zaljubila že kot majhna punčka in je šolanje zaključila kot profesorica viole, je bila že kot najstnica članica več narodno-zabavnih zasedb. Pela je pri Ansamblu Kogras, na festivalu tudi z Ansamblom Zeme, kar pet let pa je bila članica Ansambla Dinamika iz Destrnika in ravno takrat je v to glasbo vpletla tudi violo in violino. Ko jo je ljubezen zanesla na Gorenjsko, poročena je bila namreč z vodjo in harmonikarjem Gorenjskega kvinteta Gregorjem Korošcem, s katerim ima tudi 11-letnega sina Aljaža, pa je postala članica Hišnega Ansambla Avsenik in je z njimi pela kar pet let.
»Prav z njimi sem pridobila največ odrskih izkušenj in znanja o Avsenikovi glasbi. Krajše obdobje sem sodelovala tudi z Gašperji, še zdaj pa pomagam različnim zasedbam, tudi Ansamblu Roberta Zupana. Prav tako sem članica skupine Ba-rock, v kateri igramo na baročne inštrumente in preigravamo tako popevke kot ljudske skladbe pa tudi avtorske na sodoben način,« nam pove Hermina, ki je že zapela tudi s Sašo Lendero, še vedno pa sodeluje prav tako s citrarko Tanjo Zajc. Hermina še vedno zelo rada prisluhne Avsenikovim melodijam. In številnim drugim.
»Ogromno je valčkov, ki ti sežejo do srca. Tudi veliko besedil je navdihujočih. Vsaka Avsenikova skladba je nekaj posebnega,« pravi Štajerka, ki pa se je s soprogom pred leti razšla in takrat se je končalo tudi sodelovanje s Hišnim ansamblom Avsenik. Vrnila se je na Štajersko, a narodno nošo seveda še ima in jo občasno obleče. »In to z velikim ponosom,« pravi ter doda, da je za darilo od prijateljev iz Nizozemske, ki obožujejo Avsenike in njihovo glasbo tudi igrajo, dobila novo narodno nošo. Čeprav je odrov vajena, pa je bil nastop na Talentih na odru ljubljanske Opere zanjo vseeno nekaj posebnega.
»To je bila neka nova izkušnja. In ko sem stopila na ta oder, sem imela v glavi le eno: da moram dati vse od sebe in energijo prenesti na ljudi. Pravijo, da mi je uspelo. Bilo je res nepozabno in danes mi ni žal. Hvala vsem, ki ste me pri tem podpirali,« pravi Hermina, ki trenutno večinoma nastopa kot solistka na različnih prireditvah, pogosto pa jo na poroke in rojstne dneve vabijo kot presenečenje. Usoda ji je na pot pripeljala tudi novega partnerja Roberta, pri katerem zdaj živita s sinom, in v njem ima prav tako veliko oporo.
Hermina je tudi učiteljica v Glasbeni šoli Ljutomer, kjer ima poln oddelek učencev violinistov, ki jim poleg klasike ponudi glasbo, ki je njihovim ušesom ljubša. Tako se iz njihovih učilnic in z odrov slišijo tudi ljudske pa Avsenikove in Slakove skladbe. In ja, tudi kakšna v rock ritmih se znajde na repertoarju.
S partnerjem Robertom in 11-letnim sinom Aljažem, ki odlično igra trobento in je po srcu in duši tudi glasbenik.
Čeprav se je v violino zaljubila že kot majhna punčka in je šolanje zaključila kot profesorica viole, je bila že kot najstnica članica več narodno-zabavnih zasedb. Pela je pri Ansamblu Kogras, na festivalu tudi z Ansamblom Zeme, kar pet let pa je bila članica Ansambla Dinamika iz Destrnika in ravno takrat je v to glasbo vpletla tudi violo in violino. Ko jo je ljubezen zanesla na Gorenjsko, poročena je bila namreč z vodjo in harmonikarjem Gorenjskega kvinteta Gregorjem Korošcem, s katerim ima tudi 11-letnega sina Aljaža, pa je postala članica Hišnega Ansambla Avsenik in je z njimi pela kar pet let.
»Prav z njimi sem pridobila največ odrskih izkušenj in znanja o Avsenikovi glasbi. Krajše obdobje sem sodelovala tudi z Gašperji, še zdaj pa pomagam različnim zasedbam, tudi Ansamblu Roberta Zupana. Prav tako sem članica skupine Ba-rock, v kateri igramo na baročne inštrumente in preigravamo tako popevke kot ljudske skladbe pa tudi avtorske na sodoben način,« nam pove Hermina, ki je že zapela tudi s Sašo Lendero, še vedno pa sodeluje prav tako s citrarko Tanjo Zajc. Hermina še vedno zelo rada prisluhne Avsenikovim melodijam. In številnim drugim.
S svojimi učenci – violinisti na Glasbeni šoli Ljutomer
»Ogromno je valčkov, ki ti sežejo do srca. Tudi veliko besedil je navdihujočih. Vsaka Avsenikova skladba je nekaj posebnega,« pravi Štajerka, ki pa se je s soprogom pred leti razšla in takrat se je končalo tudi sodelovanje s Hišnim ansamblom Avsenik. Vrnila se je na Štajersko, a narodno nošo seveda še ima in jo občasno obleče. »In to z velikim ponosom,« pravi ter doda, da je za darilo od prijateljev iz Nizozemske, ki obožujejo Avsenike in njihovo glasbo tudi igrajo, dobila novo narodno nošo. Čeprav je odrov vajena, pa je bil nastop na Talentih na odru ljubljanske Opere zanjo vseeno nekaj posebnega.
»To je bila neka nova izkušnja. In ko sem stopila na ta oder, sem imela v glavi le eno: da moram dati vse od sebe in energijo prenesti na ljudi. Pravijo, da mi je uspelo. Bilo je res nepozabno in danes mi ni žal. Hvala vsem, ki ste me pri tem podpirali,« pravi Hermina, ki trenutno večinoma nastopa kot solistka na različnih prireditvah, pogosto pa jo na poroke in rojstne dneve vabijo kot presenečenje. Usoda ji je na pot pripeljala tudi novega partnerja Roberta, pri katerem zdaj živita s sinom, in v njem ima prav tako veliko oporo.
Hermina je blestela na odru ljubljanske Opere v oddaji Slovenija ima talent in se prebila vse do polfinala.
Hermina je tudi učiteljica v Glasbeni šoli Ljutomer, kjer ima poln oddelek učencev violinistov, ki jim poleg klasike ponudi glasbo, ki je njihovim ušesom ljubša. Tako se iz njihovih učilnic in z odrov slišijo tudi ljudske pa Avsenikove in Slakove skladbe. In ja, tudi kakšna v rock ritmih se znajde na repertoarju.
