Zapletel sem se z drugo žensko, torej imam ljubico

Zdravo Zvezdana! Danes so mi prijateljice oprale glavo s takimi neumnostmi, da se obračam nate. Zanima me, kaj boš rekla. Sem poročen moški, imam otroke in fajn ženo. Kot skoraj vsak mož sem se tudi jaz zapletel z drugo žensko, torej imam ljubico. Tudi ona je poročena, ima za en drek moža in petletnega sina. Moja žena sluti in se zaradi tega veliko kregava. Res je, da žene ne peljem nikamor, da ne opravljam moških dolžnosti, ker se mi z njo ne ljubi seksati. Na neki način celo razumem, da je nezadovoljna in nesrečna. Jaz se imam z ljubico super, kdaj pa kdaj si vzameva vikend zase, kam greva, pijeva, seksava kot nora, odlično je in nenaporno. Tudi njen mož nekaj sluti, a mi ponuja prijateljstvo, jaz pa se čudno počutim. Drgnem njegovo ženo, on pa bi šel rad z mano v gore? Drugače skrbim za družino. Pazim tudi sina od ljubice, ga vozim v živalski vrt, na sprehode ... No, tu so mi prijateljice nabile slabo vest. Da se tega ne dela, da otrok čuti prevaro, da to energijsko ni dobro in podobne oslarije. Jaz imam slabo vest le zato, ker svojih otrok ne pazim in jih nikamor ne peljem. Dober človek sem, zakaj ne bi pomagal ženski, s katero se imam fajn? Poleg tega imam še eno ljubico na drugem koncu Slovenije. Kaj je tu energijsko narobe? Nočem se ločiti. Kaj misliš ti? Stanko

Stanko, spoštovani!
V rit se zaleti! Ali pa v zid! Česa bolj neumnega in pokvarjenega še nisem slišala. Sploh pa se sprašujem, ali se mogoče ne delaš norca iz mene in me samo provociraš. Nobenega problema ne vidiš, vse je v redu v tvojem življenju, sprašuješ me samo zaradi prijateljic, ki nekaj klobasajo. Naj tako tudi ostane. Drugi naj klobasajo, ti pa veselo drgni svoje babe in pazi njihove otroke, laži in varaj do nezavesti in naprej. Če bi rad od mene odpustek za slabo vest, če bi rad še to, izvoli, dam ti ga! Živi svoje življenje, kot ga živiš, in vsi, ki so s tabo, tudi. Aleluja!
Tukaj s teboj končujem in vabim vse, ki berete, da vi napišete odgovor. Če se vam da, če imate čas, je moj elektronski naslov spodaj. Se bomo malo zabavali, kajne? Obljubim, da bom objavila najduhovitejši odgovor! Izkoristila pa bom primeren trenutek, da malo pofilozofiram na to temo. Laganje, goljufanje in varanje. V današnjih časih zelo priljubljeni športi, kajne? A bežanje pred resnico je infantilno dejanje, je dejanje nemoči.
Vsi se spomnimo trenutkov, ko smo bili otroci in nas je bilo strah, da bomo kaznovani, da nas bo nekdo okaral, da nas kdo ne bo imel rad zaradi nekega dejanja, zato smo lagali. To so prvi spopadi z mejami in našo vrojeno močjo osebnosti, ki nam je bila položena v zibelko. A bolečine, ki nam jih zadajo starši, hote ali (večinoma) nehote, ostanejo v nas. Zakaj ostanejo ene za vedno in se zavozlajo v klobčič grenkobe in postanejo vzorec našega obnašanja, nam pojasni znanost s teorijo o travmah. Travma je kamenček, ki smo ga vrgli v vodo, gladina vzvalovi in krogi odzvanjajo na gladini v neskončnost.
Ne glede na to, kdaj in kje in kako smo v nahrbtnik naložili laži, strahove, nemoč, v vsakem trenutku življenja lahko ta nahrbtnik odvežemo in pomečemo vso kramo iz njega. To je naša dolžnost. Dolžni smo odrasti, prevzeti odgovornost za svoje življenje. To je sladka dolžnost rasti in osvobajanja okov vzorcev, ki nas bodo slej ko prej zmleli. Strah, ki tiči za vsem tem, je tisti, ki nas bo zmlel. Ne morala. Ne mnenja drugih. Prastrah, da nismo dovolj. Laži v Stankovem primeru so imperativi, živi z njimi in ne zdijo se mu nič posebnega. Nekoč davno se je prestrašil za vedno in zaprl srce za globoko doživljanje. Ni sposoben prave intimnosti. Najprej s sabo. Potrebuje varnost, ženo, družino, a je hkrati pripravljen mučiti vse to do čisto prave pritlehnosti. Je brez samospoštovanja. Kdo, ki spoštuje sebe, svoje delo in dosežke, bi vse, kar je dosegel in zgradil, v vsakem trenutku položil na tehtnico nevarnosti in kaosa laži?
Koščke srca naš Stanko pušča pri ljubicah, in to ne samo eni, ampak več, da se ne bi katera od njegovih žensk preglobo potopila vanj.
Potrebovala bi več prostora in časa, da bi se dokopala do bistva Stankovih dejanj, a sem prepričana, da mu ni pomoči.
Bolj me zanima deček, sin Stankove ljubice. Prijateljice so dobro začutile.
Deček ima očeta in mamo, pri njegovih letih sta središče njegovega sveta in z njima je bolj kot z besedami povezan energijsko. Globoka je ta povezava in ključna za naša življenja. Gleda in vidi, kako mama nežno objame drugega moškega, ki ni njegov oče. Potem gleda in vidi, kako njegova mama objame očeta. Si predstavljate ta kaos v dečkovi glavi? Vsi otroci si želijo imeti mamo in očeta, ki sta dobro, ki se razumeta, ljubita. Vsi, brez izjeme. Deček pa ne razume in ne ve, a čuti, da mama z očetom ni najbolje (zakaj bi sicer imela ljubčka), da nekaj skriva, da nekaj ni prav. Kaj je prav? Dete ne ve, globoko energijsko povezano čuti neravnovesje, laž, prevaro, mamino nesrečo, očetov sum in nemoč ... In vse to mu ti norci obešajo na mala ramena. To so prve stopnice v slabo samopodobo, negotovost, neharmonijo in tak človek bo, ko bo odrasel, jezen, brez miru divjal okrog in iz strahu in nelagodja počel podobne ali drugačne neumnosti.
Ne verjamete v tezo o energijski povezanosti? Pa se vprašajte, zakaj se ob nekom, ki ga ne poznate, počutite slabo ali obratno. To je najbolj banalni dokaz, da smo energijska bitja.
Lahko se Stane heca, provocira, a dal nam je odlično iztočnico za razmislek. Ne moralizirajmo, ne sodimo, saj nismo Bog. Poskrbimo, da bo ljudem okoli nas lepo, in ne mečimo vanj smeti svoje duše in nemoči. Počistimo to v miru in sami s seboj. Veliko dela nas čaka, kajne!
Vsakega izmed nas, brez izjeme. Tudi mene.
S spoštovanjem,