DAN ŽENA
Ženske, ki so spremenile svet
Ob dnevu žena.
Odpri galerijo
1792
Mary Wollstonecraft je v Zagovoru pravic ženske utemeljevala tezo, da so ženske takšne, kot so, zaradi vzgoje, ki so jim jo prizadejali moški, ne zaradi biologije. Ena od glavnih misli knjige je, da morajo biti ženske izobražene, da bodo lahko prispevale k družbi.
1903
Prva ženska Nobelova nagrajenka je postala Marie Curie, skupaj z možem Pierrom in Henrijem Becquerelom. Leta 1911 je dobila še Nobelovo nagrado za kemijo in ostala do danes edina ženska, ki ji je uspelo to priznanje osvojiti na dveh različnih znanstvenih področjih.
1930
V tridesetih letih prejšnjega stoletja so prvič izvolili žensko predsednico. Zgodilo se je na Islandiji, stolček pa je pripadel Vigdís Finnbogadóttir.
1943
Zmoremo – se je glasilo geslo kultnega plakata, ki je krepil moralo delovnih žensk med drugo svetovno vojno, delavka Rosie the Riveter z vrtalnikom v rokah oziroma napeto mišico pa je postala sinonim za žensko moč. Geslo in sliko so obudili v zgodnjih 80. letih za promocijo feminizma, kultno podobo pa uporabili tudi v številnih političnih kampanjah.
1981
Princesa Diana se je poročila z dedičem britanskega prestola, princem Charlesom, v naslednjih letih pa ji je z dobrimi deli in drugačnim pristopom uspelo osvojiti srca milijonov ljudi doma in po svetu, zrahljati toga kraljeva pravila in dvigniti priljubljenost britanske kraljeve hiše.
2007
Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je postavila rekord v najdaljšem neprekinjenem vesoljskem poletu za žensko. Še pred tem je postavila rekord kot ženska, ki se je najdlje sprehajala po vesolju, tam je bila kar 22 ur in 27 minut.
2018
Legendarna voditeljica oddaj, ki so obravnavale ženske teme, Oprah Winfrey se je lani kot prva temnopolta ženska v zgodovini uvrstila na Bloombergovo lestvico milijarderjev. Njen dosežek je še toliko večji, ker izhaja iz težkih socialnih razmer in si je vse bogastvo pridobila sama.
2019
Ena najvplivnejših žensk na svetu Angela Merkel je napovedala, da ne namerava več kandidirati za kanclerko Nemčije. V zgodovino se je sicer zapisala leta 2005, ko je postala prva nemška predsednica vlade, pred njo so ta položaj zasedali samo moški.
Mary Wollstonecraft je v Zagovoru pravic ženske utemeljevala tezo, da so ženske takšne, kot so, zaradi vzgoje, ki so jim jo prizadejali moški, ne zaradi biologije. Ena od glavnih misli knjige je, da morajo biti ženske izobražene, da bodo lahko prispevale k družbi.
1903
Prva ženska Nobelova nagrajenka je postala Marie Curie, skupaj z možem Pierrom in Henrijem Becquerelom. Leta 1911 je dobila še Nobelovo nagrado za kemijo in ostala do danes edina ženska, ki ji je uspelo to priznanje osvojiti na dveh različnih znanstvenih področjih.
1930
V tridesetih letih prejšnjega stoletja so prvič izvolili žensko predsednico. Zgodilo se je na Islandiji, stolček pa je pripadel Vigdís Finnbogadóttir.
1943
Zmoremo – se je glasilo geslo kultnega plakata, ki je krepil moralo delovnih žensk med drugo svetovno vojno, delavka Rosie the Riveter z vrtalnikom v rokah oziroma napeto mišico pa je postala sinonim za žensko moč. Geslo in sliko so obudili v zgodnjih 80. letih za promocijo feminizma, kultno podobo pa uporabili tudi v številnih političnih kampanjah.
1981
Princesa Diana se je poročila z dedičem britanskega prestola, princem Charlesom, v naslednjih letih pa ji je z dobrimi deli in drugačnim pristopom uspelo osvojiti srca milijonov ljudi doma in po svetu, zrahljati toga kraljeva pravila in dvigniti priljubljenost britanske kraljeve hiše.
2007
Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je postavila rekord v najdaljšem neprekinjenem vesoljskem poletu za žensko. Še pred tem je postavila rekord kot ženska, ki se je najdlje sprehajala po vesolju, tam je bila kar 22 ur in 27 minut.
2018
Legendarna voditeljica oddaj, ki so obravnavale ženske teme, Oprah Winfrey se je lani kot prva temnopolta ženska v zgodovini uvrstila na Bloombergovo lestvico milijarderjev. Njen dosežek je še toliko večji, ker izhaja iz težkih socialnih razmer in si je vse bogastvo pridobila sama.
2019
Ena najvplivnejših žensk na svetu Angela Merkel je napovedala, da ne namerava več kandidirati za kanclerko Nemčije. V zgodovino se je sicer zapisala leta 2005, ko je postala prva nemška predsednica vlade, pred njo so ta položaj zasedali samo moški.