Živa je prejemnica letošnje Korenove plakete (Suzy)
Na letošnjem 54. Ptujskem festivalu je nagrado za najboljšo vokalno izvedbo – Korenovo plaketo prejela Živa Žohar, pevka ansambla Prisrčniki. A ni le pevka, temveč v ansamblu igra tudi trobento, s katero je lani diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom Franca Kosema, trenutno pa dela magisterij.
Celjanka pravi, da se je rodila z glasbo v srcu. Mama ji je že v otroštvu pogosto prepevala, njen oče je prav tako trobentač. »Od mladih nog sem ga opazovala in poslušala, kako vadi trobento, zato ne čudi, da sem se prav tako zaljubila v ta instrument,« pravi Živa Žohar, ki je, tako ji večkrat pove njena mami, prej pela kot znala govoriti.
Trobenta jo je dolgo spremljala
Trobenta jo je spremljala vso osnovno in srednjo šolo, vse do akademije. »Že kot otrok sem tekmovala in se udeleževala državnih tekmovanj Temsig, kjer sem dosegla pet zlatih paket in štirikrat zmagala, a tudi mednarodnih tekmovanj Davorin Jenko, Svirel in Woodwind and brass, na katerih sem devetkrat prejela prvo nagrado in petkrat zmagala. Na vseh tekmovanjih pa sem petkrat zbrala največje število točk,« nam zaupa glasbenica, ki se je izobraževala v klasičnem petju in se še kot pevka udeleževala raznih tekmovanj.
»Vse življenje sem ljubiteljica različnih glasbenih zvrsti, od klasične do pop in jazz glasbe, narodnozabavno zvrst sem sicer dobro poznala, saj sem z očetom že v otroških letih pela polke in valčke, a sem se vanjo zaljubila nekoliko pozneje, pred slabima dvema letoma, če sem natančna. Takrat me je slišala peti Vera Šolinc in mi predlagala, naj se pridružim ansamblu, ki je iskal pevko. Sama sem, priznam, takrat prvič slišala za Prisrčnike. Že čez dva dneva smo imeli avdicijo, s fanti sem se takoj ujela in od takrat sem njihova članica,« nam razkrije.
Plakete ni pričakovala
Nedavno je na Ptujskem festivalu prejela prestižno Korenovo plaketo, ki je ni pričakovala, je bila pa ob njenem prejemu izredno počaščena. A če ne bi bila pevka in trobentačica Prisrčnikov, tega uspeha ne bi doživela. »Zdaj sem del te srčne ekipe, preden sem postala 'prisrčnica', pa sem bila članica skupine Pižoni, ki so pop-rock band,« nam še pove. Ima mlajšo sestro Nušo, ki se je prav tako ukvarjala z glasbo. »Bila je pianistka in pevka, skupaj sva veliko peli, plesali in se igrali,« nam zaupa drobce iz otroštva.
Živa si zdaj želi ostati intrumentalistka in pevka, morda učiteljica glasbe. »Glasba mi je vselej predstavljala pobeg iz realnosti v lepši svet, ki si ga lahko ustvariš sam. Nisem si znala predstavljati ničesar lepšega, kot da se vse življenje ukvarjam z njo. Iskreno moram priznati, da se iz otroštva skoraj ne spomnim igrač, razen enega pliškota Plutona. Bolj se spominjam neumnosti, ki smo jih počeli s sestro in prijatelji,« pravi pevka, ki je velika ljubiteljica živali in ima doma mačka Maca, ki je star deset let in je njihov peti družinski član.
Nastopala in sodelovala z različnimi big bandi
Sicer pa je kot najstnica nastopala in sodelovala z različnimi big bandi, denimo Big bandom Žabe in K'r en bendom, pela je tudi s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje, z Orkestrom harf ter Big bandom iste glasbene šole.
»Moj največji vzornik je in ostaja moj oče, saj je izredno dober trobentač in se od njega učim že vse življenje. Še danes me kadarkoli premaga v jazzu, čeprav imam kot trobentačica tehnično več izobrazbe kot on. V naslednjih dveh letih je moj cilj magistrirati na Akademiji, nato pa začeti kariero kot trobentačica v orkestru ali kot učiteljica. Morda se naslednje leto podam še na Erasmus in naredim še kakšen semester v tujini,« sklene pogovor.
Vodja ansambla Prisrčniki je sicer trobentar Mihael Taužič, klarinetist Andrej Marovšek, harmonikar Danijel Kosi, kitarist Tomaž Marko, baritonist pa Domen Cerar.
