Zlomljena krila
Ste kdaj imeli občutek, da ste poraženi na vseh področjih? Vsi se znajdemo v taki situaciji. Takrat pozabimo pogledati, kaj vse nam je že uspelo, kaj smo naredili dobrega in kaj nam je uspelo. Težko gre naša pot samo navzgor. Ravno padci, trenutki, ko se nam zdi, da smo dosegli dno, nam dovolijo rast in razvoj.
Nikoli in nikomur se pot v življenju ni samo dvigala. Vsak med nami je doživel poraz, ki je iz njega naredil novo osebo. Morda se včasih zdi, da si obnovimo krila, se rahlo vzdignemo, pa smo zopet na tleh. Nič zato. Takrat začnemo iskati sebe, svoje želje, sanje, kaj pravzaprav želimo, da bi bili srečni in uspešni, in kje nam je spodletelo. V takih trenutkih je dobro, da imamo nekoga, ki nas dvigne in nam pove, kaj vse vidi v nas, kje vse smo bili uspešni, nam pokaže, kako naprej.
Nekoč sem hčeri med ogledom fotografij rekla: »Kako lepa sem bila včasih!« Pogledala me je globoko v oči, me prijela za roko, me peljala k ogledalu in rekla: »Mami, še vedno si lepa kot včasih, samo energije ti je zmanjkalo za boj. Najdi to energijo in veselje v življenju in se boš počutila bolje.« Zelo sem se zamislila. Vse to, kar vem, kar učim druge, vse razumem, vendar včasih se preprosto izčrpamo.
Izčrpamo pa se zato, ker želimo biti popolni. Nekoč nam nekje zmanjka energije za delo, družino, odnose, vsakodnevne obveznosti in časa zase. Tu smo po navadi najbolj škrti. Razdajamo se na vse konce, zase pa si redko vzamemo čas.
Ves čas se nam nekam mudi, listki so polni obveznosti, telefon je poln sporočil, ki nam pozornost usmerjajo na druge, doma pa nas čaka ogromno obveznosti – od urejanja doma do iskanja načinov, ki bi motivirali naše najbližje. Pa si vzamejo čas, da nas razbremenijo? Včasih tudi ne dovolimo, ker je manj dela, če vse opravimo sami.
Čas je, da si zacelimo svoja krila, saj potrebujemo energijo, da jo lahko delimo z drugimi. Sami sebi moramo postaviti meje, koliko svojega dragocenega časa bomo posvečali kakšni aktivnosti, prav tako vzgoji otrok, ki je nedvomno zahteva veliko, vendar se tudi otroci znajo ustaviti, če jim razložimo, da niso sami na svetu.
Čas je, da si vzamemo čas za prhanje, tako počasi, da občudujemo svoje telo, ki je edinstveno, speremo s telesa in z las vso energijo drugih ljudi, s katerimi smo prebili tisti dan. Potrebujemo branje, telovadbo, uživanje v dobri hrani ali samo pogovor s partnerjem, da si v miru prenesemo vsa sporočila, ljubezen, dotike in energijo.
Potrebujemo čas, da obnovimo svoje zaloge energije, gremo v miru spat in se obnovimo za naslednji dan. Potrebujemo to, v čemer najbolj uživamo, da se počutimo celostne.
Takrat se naša krila obnavljajo, dobimo nove ideje in rešitve za vse situacije, ki se nam zdijo brezizhodne. Verjemite, vedno obstajajo rešitve, samo umiriti se moramo, si vzeti čas in v miru razmisliti, kako in kaj naprej. Ker v hektičnosti, brezupu in ob zlomljenih krilih ne moremo poleteti. Lahko se odrivamo od tal, vendar lahko skočimo samo kakšen meter visoko.
Zato si vzemite čas zase. Verjemite, posoda, perilo, čiščenje, otroci, obveznosti in seznam opravil vas bodo počakali. Ko se regenerirate, se boste lahko šele kakovostno ukvarjali z vsem delom, ki vam je namenjeno naslednji dan, teden, mesec ali leto.
Pomembno je, kako odigrate vse vloge, ki so vam dane, predvsem pa, da najdete tisto, kar vas veseli, vas napolni in umiri vaš um in duha. Potem je vse lažje.
In verjemite, pride čas, ko boste zopet letali s prelepimi krili, samo v času, ko niso krila tako bleščeča, poglejte, kaj vas uči in kje se morate spremeniti in izdelati. Saj ne moremo vse življenje preživljati po istem vzorcu, ker se ljudje iz dneva v dan spreminjamo.
Stalna je samo sprememba.
Sonja Mušič, Amazonka, svetovalka za odnose
