Zvezdana Mlakar: Boriti se moramo za mir (Suzy)
Tokrat se je Zvezdana Mlakar zamislila o vojni problematiki in vsem temačnem, česar se dotikajo v predstavi Mrakijada ljubljanske Drame.
Zahtevne študije vlog ji kot ustvarjalki dopuščajo, da se poglablja v različna področja, in čeprav je vajena vsega hudega, jo grozljivo stanje po svetu skrbi. »Dneve preživljam v gledališču, tako si lahko vsaj malce odpočijem od dnevnih novic. Veselim se dela in igranja z odličnim ansamblom. V predstavi se sprašujem, kakšen smisel ima vse to praznovanje, okraševanje in drugo veseljačenje, ko je med nami toliko trpljenja. Družba propada pred našimi očmi, a še vedno imam upanje, da nas bo srečala pamet in bo 'prepir iz sveta pregnan',« optimistično pravi.
Zlovešča klima
Trudi se, da ne bi drugim solila pameti, koga izločevala ali obsojala. »Na trenutke me tišči k tlom neka zlovešča družbena klima, kot bi od povsod pihal tisti neprijetni prepih, zaradi katerega se ti zdi, da boš zbolel. Kar slišim, berem, vse, ampak čisto vse je prepredeno s kritiziranjem. Vsak ima svoje mnenje in nič ni dovolj dobro. Kot bi svet tekmoval v tem razkrečenem, do kosti slečenem egoističnem deljenju, drobljenju nezadovoljstva in prelaganjem krivde na druge, v skrajnem primeru celo na oblake na nebu,« je neposredna, kot smo je vajeni.
Pametni iz varnega zavetja
Predvsem se zaveda, da se bomo morali še naprej boriti za mir. »Nisem med tistimi, ki gledajo samo na lastni užitek in skrbijo le za to, da se imajo oni tukaj dobro. A vem, da tisti, ki začnejo vojno, niso heroji. Da tisti, ki se s svojo premočjo spravijo nad šibkejšega, na koncu vedno potegnejo kratko. In mi vse to nemo gledamo. Smo pametni, najraje od daleč, iz udobja in varnega zavetja. Vmes pa ljudje umirajo,« je zgrožena nad surovimi morijami in apatijo človeštva. »Hvala bogu, da sem živela tudi v časih, ki so bili lepši, mirnejši, tako lahko z gotovostjo rečem, da je svet danes padel s tečajev,« prepričljivo zaključi.
