Zvezdanina modrost: Angelca

Pozdravljena, Zvezdana! Sem upokojena kuharica in pismo mi pomaga sestavljati vnukinja. Smo z vasi, vsi vse vemo o vseh, imamo sosede in že vse življenje se dajemo z njimi. Trideset let smo se tožarili po sodiščih zaradi meje, zdaj je to urejeno, mi smo zadovoljni. Sosedi pa ne in bojim se, da bomo kmalu spet na sodišču. Soseda kar naprej pljuva in kriči na moje vnuke, njen mož in njihovi sinovi pa ves čas širijo laži po vasi. Zmerja nas s komunisti in rdečkarji, pa ti po pravici povem, da nikoli nisem bila politično opredeljena. Vedno sem volila, kot je rekel župnik, tako da zdaj res ne vem več, za kaj gre. Mogoče za to, da sem enkrat rekla, da nam je bilo v socializmu lepo. To še zdaj mislim. Ampak vsi zdaj govorijo, da smo levi, da smo podkupljiva gamad, da smo med 2. svetovno vojno skrivali banditske partizane. Res se ne spoznam na politiko, da pa me bo moralo biti kdaj sram, ker so moji starši pomagali partizanom, ki so osvobodili Slovenijo, no, tega si pa res nisem nikoli mislila. Od nekje so privlekli idejo, da je sodnica, ki je sodila nam v prid, podkupljena in na strani komunistov. Pol vasi ne govori z nami. Sin, ki pride iz mesta, se mi smeji in pravi, da pretiravam, da je to nemogoče. Mož niti v gostilno ne gre več, ker se vedno skregajo. Zdaj, ko bodo očitno zmagali desni, mi sosedi grozijo, da bomo šele videli hudiča. Res ni prijetno. Kot bi sosedi podivjali in z njimi njihovi ... Bojim se? Se vam zdi, da pretiravam? Angelca