SUZY
Zvezdanina modrost: Pet let sem že ljubica moškemu
»Moški in ženske, ki so v zakonu nesrečni, z novimi ljubezenskimi zvezami ne rešijo ničesar. Tisoč in eno opravičilo lahko najdemo, da jih opravičujemo, ampak laž je laž! In živeti v laži ni zdravo.«
Odpri galerijo
Zvezdana Mlakar FOTO: Jure Eržen, Delo
Spoštovana Zvezdana! Oglašam se kot ljubica, saj si nam zadnjič v odgovoru sporočila, da ljubice živimo v iluziji. Jaz se ne strinjam. Pet let sem že ljubica moškemu, ki je z ženo res nesrečen. Ker ga frustrira, ves čas je tečna, nikamor ga ne pusti, ves čas mu nalaga, kaj vse mora delati, in nositi denar k hiši. Srečala sva se po naključju in imava lepo zvezo, do mene je pozoren, vsak dan si dopisujeva najlepše ljubezenske izjave, enkrat na mesec me pelje na izlet, vsak teden na večerjo. Doma se zlaže, da gre igrat košarko s sodelavci, a njegova žena ves čas vohuni in ga nadzoruje. Meni ne manjka nič, sem mlada, svobodna, če me kaj moti, me moti samo to, da se morava skrivati in da imava omejene izhode. Sicer je idealen zame in komaj čakam, da otroci odrastejo in se loči. Tudi jaz cele dneve delam in za normalno zvezo tako ali tako nimam časa. Od njega dobim samo najlepše in se tega zavedam. Ko se bo ločil, bom čisto prave starosti za imeti otroka z njim, imela bom že svojo kariero in vse bo super. Zato nanj ne pritiskam. Zvezdana, pojma nimaš, kakšne so lahko žene, kakšne pošasti, in hvala bogu, da smo na svetu ljubice! Pa še nekaj, jaz si vsak trenutek lahko premislim in si najdem drugega moškega, haha! Sicer so pa tudi zveze, ko ima ljubčka poročena ženska, oba sta poročena in oba varata. To je še najbolj preprosto in praktično! Me zanima, kako boš odgovorila! Jerneja
Draga Jerneja!
Vsaka zveza med partnerjema je stvar dogovora, in če se vse strani strinjajo in s svojim življenjem ne povzročajo bolečin drug drugemu, je sprejemljiva. Nič nimam proti ljubicam in ljubčkom! To je intimna izbira vsakega posameznika. Ne vem, kaj bi rada slišala od mene, če si želiš blagoslov, izvoli, ti ga dajem.
Jaz sem samo zadovoljna in srečna, saj mi je bilo biti ljubica v življenju prihranjeno. Počela sem veliko neumnosti, v vlogi ljubice pa se kljub vsemu nisem znašla. Ampak to je bila moja odločitev, saj sem kot mladenka imela veliko priložnosti, da bi se to lahko šla. Pa nisem hotela tratiti svojega časa za razmerje s poročenimi moškimi, tudi zato, ker nisem hotela nositi na plečih nesreče neke družine in njenega razpada. Sicer pa sem že zdavnaj spoznala, da resnica ni ena in edina in da ne gre verjeti samo eni resnici nesrečnega poročenega moškega.
Od nekdaj sem govorila, da na poročenega tipa, ki ima burna ljubezenska razmerja v času zakona, niti bicikla ne bi prislonila. Rada bi samo povedala, da moški in ženske, ki so v zakonu nesrečni, z novimi ljubezenskimi zvezami ne rešijo ničesar. Tisoč in eno opravičilo lahko najdemo, da jih opravičujemo, ampak laž je laž! In živeti v laži ni zdravo.
Na stotine psiholoških razprav je napisanih na to temo in obstaja mnogo namišljenih tolažb, ki človeka rešujejo iz stiske, ko je zavržen, osamljen in ve, da ima njegov ljubi ali ljubljena rad drugega človeka.
Ker zares, globoko, predano ima človek rad v osnovi eno osebo. To verjamem jaz. Eni pravijo, da lahko z enako intenzivnostjo ljubijo več oseb, ti izberi sama, v kaj verjameš. V bistvu gre za neko čudno dokazovanje moči. Tvoj ljubček je nesrečen doma in z vsako celico svojega telesa pripoveduje ženi, kako je ne spoštuje (njunega dogovora) in kako je drugje zaželen. Mogoče pa tudi ni tako zelo nesrečen doma, ampak govorica celic še vedno deluje. No, če v tej kolobociji najdeš ljubezen, naj me koklja brcne.
Če imaš najprej rad sebe, in to je pogoj za vsako ljubezen, potem verjetno nimaš v interesu, da samega sebe spravljaš v stres zaradi nenehnega laganja. Lažeš samemu sebi in drugim, da si drugačen kot v resnici, in ne glede na tvojo praktičnost ti lahko prišepnem: najbolj praktično in enostavno za oba je, da nista poročena, vezana.
Zakaj se sploh poročiti in zakaj se ne ločiti, ko se z nekom ne razumeš več?
»Prva in edina izdaja se zgodi v človeku samem, vse drugo so izgovori in prelaganje odgovornosti.« Tako pravi moja Amelia E. iz predstave.
Sprejeti odgovornost za svoje življenje in življenje svojih mladičev je odlika odraslih, zrelih ljudi. Moški tvojih sanj to ni, očitno. Mislim, da to že veš, in si si lepo in praktično uredila življenje.
Prosim pa te nekaj. Nikar ne sodi njegove žene. Ne sodi nikogar. To je minimum spoštovanja do sebe in tudi do partnerjevega življenja. Kakšna je ljubčkova žena, naj te ne zanima, ne tekmuj z njo. In nikoli ne veš, kaj bo tvoj bodoči mož (želim ti, da se uresničijo njegove obljube) nekega dne govoril o tebi. Ko boš in če boš njegova žena.
Globoko v sebi pa si vsi želimo ljubiti in biti ljubljeni. Tisti, ki tudi globoko v sebi ne verjamejo, da so vredni ljubezni, jo kradejo malo tu, malo tam. Tudi velikim se to dogaja, uspešnim. Nekateri to praznino zapolnijo z delom, s poslanstvom, nekateri z ustvarjalnostjo, vse te dejavnosti so lahko naše ljubice in ljubčki. In veš kaj, glede na pokvarljive človeške odnose je to še najboljše, če ne gre drugače! Njih lahko vzdržuješ z lastno zvestobo do groba.
No, pa smo pri bistvu, vedno in povsod gre za zvestobo sebi. Če ti ustreza biti ljubica, bodi. Lepo je, da ne pritiskaš na ljubimca, še lepše pa bi bilo, če bi svojo ljubezen lahko svobodno živela. Verjamem, da se da, če hočemo in želimo.
Za začetek ne obljubljajmo odnosov, ki jih ne zmoremo. Saj ne bo konec sveta, če si jasno in glasno izberemo novega partnerja. In odslovimo starega.
Koklja me že pošteno brca, saj gre za odsotnost ljubezni, in čisto zares me te neodrasle teme ne zanimajo.
Uživaj!
Draga Jerneja!
Vsaka zveza med partnerjema je stvar dogovora, in če se vse strani strinjajo in s svojim življenjem ne povzročajo bolečin drug drugemu, je sprejemljiva. Nič nimam proti ljubicam in ljubčkom! To je intimna izbira vsakega posameznika. Ne vem, kaj bi rada slišala od mene, če si želiš blagoslov, izvoli, ti ga dajem.
Jaz sem samo zadovoljna in srečna, saj mi je bilo biti ljubica v življenju prihranjeno. Počela sem veliko neumnosti, v vlogi ljubice pa se kljub vsemu nisem znašla. Ampak to je bila moja odločitev, saj sem kot mladenka imela veliko priložnosti, da bi se to lahko šla. Pa nisem hotela tratiti svojega časa za razmerje s poročenimi moškimi, tudi zato, ker nisem hotela nositi na plečih nesreče neke družine in njenega razpada. Sicer pa sem že zdavnaj spoznala, da resnica ni ena in edina in da ne gre verjeti samo eni resnici nesrečnega poročenega moškega.
Od nekdaj sem govorila, da na poročenega tipa, ki ima burna ljubezenska razmerja v času zakona, niti bicikla ne bi prislonila. Rada bi samo povedala, da moški in ženske, ki so v zakonu nesrečni, z novimi ljubezenskimi zvezami ne rešijo ničesar. Tisoč in eno opravičilo lahko najdemo, da jih opravičujemo, ampak laž je laž! In živeti v laži ni zdravo.
Na stotine psiholoških razprav je napisanih na to temo in obstaja mnogo namišljenih tolažb, ki človeka rešujejo iz stiske, ko je zavržen, osamljen in ve, da ima njegov ljubi ali ljubljena rad drugega človeka.
Ker zares, globoko, predano ima človek rad v osnovi eno osebo. To verjamem jaz. Eni pravijo, da lahko z enako intenzivnostjo ljubijo več oseb, ti izberi sama, v kaj verjameš. V bistvu gre za neko čudno dokazovanje moči. Tvoj ljubček je nesrečen doma in z vsako celico svojega telesa pripoveduje ženi, kako je ne spoštuje (njunega dogovora) in kako je drugje zaželen. Mogoče pa tudi ni tako zelo nesrečen doma, ampak govorica celic še vedno deluje. No, če v tej kolobociji najdeš ljubezen, naj me koklja brcne.
Na poročenega tipa, ki ima burna ljubezenska razmerja v času zakona, niti bicikla ne bi prislonila.
Če imaš najprej rad sebe, in to je pogoj za vsako ljubezen, potem verjetno nimaš v interesu, da samega sebe spravljaš v stres zaradi nenehnega laganja. Lažeš samemu sebi in drugim, da si drugačen kot v resnici, in ne glede na tvojo praktičnost ti lahko prišepnem: najbolj praktično in enostavno za oba je, da nista poročena, vezana.
Zakaj se sploh poročiti in zakaj se ne ločiti, ko se z nekom ne razumeš več?
»Prva in edina izdaja se zgodi v človeku samem, vse drugo so izgovori in prelaganje odgovornosti.« Tako pravi moja Amelia E. iz predstave.
Sprejeti odgovornost za svoje življenje in življenje svojih mladičev je odlika odraslih, zrelih ljudi. Moški tvojih sanj to ni, očitno. Mislim, da to že veš, in si si lepo in praktično uredila življenje.
Prosim pa te nekaj. Nikar ne sodi njegove žene. Ne sodi nikogar. To je minimum spoštovanja do sebe in tudi do partnerjevega življenja. Kakšna je ljubčkova žena, naj te ne zanima, ne tekmuj z njo. In nikoli ne veš, kaj bo tvoj bodoči mož (želim ti, da se uresničijo njegove obljube) nekega dne govoril o tebi. Ko boš in če boš njegova žena.
Globoko v sebi pa si vsi želimo ljubiti in biti ljubljeni. Tisti, ki tudi globoko v sebi ne verjamejo, da so vredni ljubezni, jo kradejo malo tu, malo tam. Tudi velikim se to dogaja, uspešnim. Nekateri to praznino zapolnijo z delom, s poslanstvom, nekateri z ustvarjalnostjo, vse te dejavnosti so lahko naše ljubice in ljubčki. In veš kaj, glede na pokvarljive človeške odnose je to še najboljše, če ne gre drugače! Njih lahko vzdržuješ z lastno zvestobo do groba.
No, pa smo pri bistvu, vedno in povsod gre za zvestobo sebi. Če ti ustreza biti ljubica, bodi. Lepo je, da ne pritiskaš na ljubimca, še lepše pa bi bilo, če bi svojo ljubezen lahko svobodno živela. Verjamem, da se da, če hočemo in želimo.
Za začetek ne obljubljajmo odnosov, ki jih ne zmoremo. Saj ne bo konec sveta, če si jasno in glasno izberemo novega partnerja. In odslovimo starega.
Koklja me že pošteno brca, saj gre za odsotnost ljubezni, in čisto zares me te neodrasle teme ne zanimajo.
Uživaj!
