Zvezdanina modrost: Peter

Pozdravljena, pišem ti bolj iz štosa. Žena je na službeni poti, pa imam čas. Pred leti sem si napisal seznam, kaj bi v življenju vse rad poskusil. Med željami je tudi, da se zaupam tujki. Življenje mi je dokaj jasno. Sem oče osem- in desetletnice, ko je žena zaposlena, skrbim zanju odgovorno in z užitkom, kar počnem, tudi ko smo kompletni. V glavnem se dobro razumemo, oba z ženo sva na vodilnih mestih in nama je kariera pomembna. Oba sva odlično videti, sva v dobri formi in gojiva najin odnos, kolikor se da. Ne razumem pa par stvari. Moja žena je ves čas na preži za mojim telefonom in me obsoja, ker se na medmrežju družim z neznankami. To mi ne pomeni nič, si pač privoščim kakšno čvekanje kar v tri dni. Dam pač domišljijo na pašo. Saj vem, da so slike in profili verjetno izmišljeni, zavedam se tega, a me ne moti. Res se zafrkavam in pišem neumnosti, namigujem, kurim in me kakšna bejba celo vzburi s svojimi odgovori. To je moja stvar in ne razumem, zakaj to mojo ženo tako moti. Jasno, da ji teh stvari ne govorim, ker vem, da je proti. Ona me obsoja, ker se ji zdi, da je to varanje. Jaz reagiram na te njene nebuloze res agresivno. Saj je moja žena, ne pa moj policaj, in to nezaupanje v meni povzroči pravo jezo in upor. Ne upoštevam je, tudi če joče. Ne razumem, zakaj je negotova, saj je ne bom zapustil, če na spletu kdaj pa kdaj dam dol kakšno frkljo. To je moška narava in odbija me s to kontrolo. Rad bi, da me razume in pusti pri miru, saj potrebujem odklop od nje, ker je tako intenzivna. Potrebujem enostavne odnose brez obveznosti, moško družbo, žur brez zavor ... Je to res tako nenormalno ali kaj? Peter