Zvonetu so Andreje očitno usojene

»Bilo je res zelo hudo. Potem ko sem se po slabem mesecu prebudil iz kome v celjski bolnišnici, na intenzivnem covid oddelku, so mi sestre in zdravniki povedali, da sem jim dvakrat že skoraj pobegnil na drugo stran mavrice. A očitno sem bil v dobrih rokah, da sem še vedno tu. Ko sem prejšnji teden zaključil rehabilitacijo v Soči, pa sem se prepričal, da tudi tam delajo čudeže. Zato se iz srca zahvaljujem celotnemu osebju, še posebno pa diplomirani fizioterapevtki Andreji Javornik Jozelj za ves trud, ki ga je vložila v to, da sem spet postal mobilen,« nam je ganjen pripovedoval Zvone Lipovšek - Lipy. Še danes ne ve, kje točno se je okužil z virusom, ki ga je skoraj stal življenje, zagotovo pa je bil za to kriv splet nesrečnih okoliščin, covid-19, zaradi katerega so mu povsem odpovedala pljuča, je bil le pika na i. Nam pa je pozornost vzbudilo predvsem dejstvo, da je v Soči zanj skrbela diplomirana fizioterapevtka Andreja Javornik Jozelj. Prav ženske s tem imenom so Zvonetu očitno usojene, saj jih je več, ki v njegovem življenju igrajo pomembno vlogo. Tudi Zvonetova življenjska sopotnica je namreč Andreja (Kovše, op. p.), druži ju ljubezen do motorjev, pa tudi živali, še posebno njunega psička Boniyeja pasme shitzu. Za to, da sta se Zvone in šest let mlajša Kovšetova spoznala, pa je 'kriva' še ena Velenjčanka – Andreja Petrovič, sicer znana televizijska in radijska voditeljica, ki je Andrejina birmska botrica. Ko je Petrovičeva pred leti prosila Zvoneta, naj pride nekaj zaigrat njeni mami za rojstni dan, je tam spoznal svojo Andrejo. Preskočila je iskrica in že kmalu sta postala par. Zvone pa ima prav tako v svojem Ansamblu Zvoneta Lipovška pevko Andrejko (Rošer, op. p.), ki je skupaj z drugimi člani ansambla stiskala pesti, da bo njihov vodja čim prej okreval. In glede na to, da se z njimi srečuje vsak dan, ugibamo, ali ne bo v prihodnje kakšne pesmi posvetil prav Andrejam. Tako kot je valček Beli angel, za katerega je melodijo napisal sam, besedilo pa njegova sestrična Vera Šolinc, že pred dobrim letom posvetil vsem zdravstvenim delavcem, ki se trudijo za življenja slehernega, ki se znajde v njihovih rokah. Zvone je to občutil tudi sam. Hvaležen pa je prav tako številnim prijateljem in prijateljicam, ki so mu ves čas okrevanja stali ob strani in ga bodrili s pozitivnimi mislimi.