ČIŠČENJE

Poglejte, kaj vse so potegnili iz Blejskega jezera (FOTO)

Iz globin prinesli veliko plastike, kolesa, stole in mize. Velik problem pri onesnaževanju gorenjskega bisera so fizični odpadki.
Fotografija: Akcija je potekala konec tedna. FOTO: arhiv Spar Slovenija
Odpri galerijo
Akcija je potekala konec tedna. FOTO: arhiv Spar Slovenija

»Opažamo, da je v jezeru vsako leto manj odpadkov, svoje pa je naredilo tudi zadnje, koronsko obdobje, ko je bilo na Bledu bistveno manj turistov kot leta prej,« je pred začetkom čistilne akcije Blejskega jezera ugotavljal Janez Andrejc, predsednik Društva za podvodne dejavnosti Bled. Društvo je, pod okriljem Slovenske potapljaške zveze in v sodelovanju z blejsko ribiško družino, občino in komunalnim podjetjem, kot tudi ob podpori Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in podjetja Spar Slovenija, pripravilo že 29. čistilno akcijo. Na njej se je zbralo 52 potapljačev iz vse Slovenije (in 107 drugih udeležencev), ki so iz jezerskih globin potegnili skoraj pol tone odpadkov.

Po pričakovanjih je bilo tudi tokrat veliko plastičnih izdelkov, starih gum, steklenic, košev, klopi in podobne nesnage. »Dostikrat so se v njem znašla tudi kolesa, oglasne table, stoli in mize, torej posledice raznovrstnih vandalizmov,« je dodal predsednik blejskih potapljačev.

Potapljači iz vse Slovenije so se v grajskem kopališču pripravljali na (čistilni) potop. FOTO: Špela Ankele
Potapljači iz vse Slovenije so se v grajskem kopališču pripravljali na (čistilni) potop. FOTO: Špela Ankele
Predsednik Slovenske potapljaške zveze Mitja Slavinec pa je pridal: »Čiščenje Blejskega jezera je ena najbolj tradicionalnih in številčnih tovrstnih akcij pri nas. Pred korono je bila mednarodna, sicer pa je to zagotovo ena od čistilnih akcij, na katere smo pri naši zvezi najbolj ponosni.« Izkušeni potapljaški sogovornik je pojasnil, da so v preteklosti slovenski potapljači na podobnih akcijah v globinah naših jezer in rek našli že marsikaj, tudi avtomobil.

V dobrem stanju

Kdo ve, kako dolgo so ležali na dnu. FOTO: arhiv Spar Slovenija
Kdo ve, kako dolgo so ležali na dnu. FOTO: arhiv Spar Slovenija
Med potapljači, ki so se podali v globine, je bil Marko Maver, pomočnik direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Kot je pojasnil, zadnje ocene kažejo, da je voda v Blejskem jezeru v dobrem stanju in dodal, da so največji problem pri onesnaževanju tega gorenjskega bisera ravno fizični odpadki, hkrati pa na kakovosti vode v jezeru odsevajo intenzivno kmetijstvo in tudi industrijske odpadne vode. Blejski potapljači sicer večino potopov opravijo tako, da v rokah nosijo vrečo za krompir, v katero že sproti naberejo vse tisto, kar v jezero ne spada.

Med prvimi, ki so se v soboto podali vanj, je bila precej zgovorna ekipa mariborskega kluba Pro Dive, ki jo je zastopala tudi Staša Korpič. Kot je povedala, se zelo rada potaplja, tokrat pa je bilo prvič, da se je to storila zaradi čistilne akcije.

Morda še to: potapljače je z brega jezera opazovalo nekaj deset učencev blejske Osnovne šole Josipa Plemlja in Osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, ki so si z zanimanjem ogledali potop s plemenitim razlogom, saj ni pomagal le očistiti jezera, ampak je poskrbel tudi za ozaveščanje.

Takole so se odpeljali na delo. FOTO: arhiv Spar Slovenija
Takole so se odpeljali na delo. FOTO: arhiv Spar Slovenija

Kdo ve, kako dolgo so ležali na dnu. FOTO: arhiv Spar Slovenija
Kdo ve, kako dolgo so ležali na dnu. FOTO: arhiv Spar Slovenija

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije