Ljubljanske mlekarne so tudi letos podelile naziv naj hlev

Letos je, že drugič po vrsti, naša največja mlekarna podelila naziv naj hlev. Tokrat je Ljubljanska mlekarna kar dvema kmetijama od osmih, ki so se uvrstile v finale, podelila ta naslov, saj sta žirijo najbolj prepričala hleva kmetije Černivec v Zgornjih Jaršah ter tisti, ki v Topolšici stoji na kmetiji Napotnik. Poleg tega je žirija za trajnostnega prvaka izbrala ekološko kmetijo Žnideršič iz Brežic. Na prireditvi, namenjeni dobaviteljem mleka Ljubljanskih mlekarn, pa so razkrili tudi, kdo od mlečnih kmetovalcev je v spletnem glasovanju osvojil ljudska srca – v tej kategoriji je slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice.

Turbulentni časi

Kot je na podelitvi podčrtal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, je mlekarski sektor še vedno v turbulentnem obdobju, saj se na našem tržišču konkurenčnost slovenskih izdelkov zmanjšuje. Navedel je, da od sto evrov, porabljenih za mlečne izdelke, slovenski potrošnik kar 52 evrov zapravi za izdelke trgovinskih blagovnih znamk. Med omenjenimi pa se, je nadaljeval Žnidarič, delež slovenskih izdelkov iz leta v leto manjša, saj so tisti, narejeni v tujini, že zaradi nižjih stroškov dela, nižjih dajatev in drugih dejavnikov pač cenejši od slovenskih. Pri tem je izpostavil tudi, da država opušča ozaveščanje o tem, kako pomembno je nakupovanje slovenskih živilskih izdelkov.

Maja Kalan iz Ljubljanskih mlekarn in Boštjan Romih, ki je vodil prireditev, na kateri so razglasili naj hlev.

A vrnimo se k nagrajencem na tokratnem izboru naj hlev. »Z novim hlevom za krave molznice so na kmetiji Černivec kravam želeli zagotoviti kar največ udobja in bivanjske razmere po najvišjih standardih dobrega počutja. Prezračevanje v hlevu poteka samodejno prek stranskih zaves. Upravlja jih vremenska postaja, medtem ko poleti hlajenje dodatno zagotavljajo helikopterski ventilatorji,« je v imenu strokovne žirije pojasnil Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Članica žirije in strokovnjakinja za bolezni in zdravstveno varstvo prežvekovalcev Jožica Ježek z veterinarske fakultete v Ljubljani pa je o drugem zmagovalcu, kmetiji Napotnik iz Topolšice, med drugim povedala: »Krmljenje izvaja robot, ki krave desetkrat dnevno oskrbi s sveže pripravljeno krmo. Živali so krmljene s senom, saj se ukvarjajo s prirejo senenega mleka. Krave so dolgožive, število izločitev je minimalno. Hlev je zgrajen s poudarkom na potrebah krav, kar prispeva predvsem k njihovemu dobremu počutju ter zdravju.«

Najbolj trajnostno naravnani so na ekološki kmetiji, ki jo vodita Bernarda in Anton Žnideršič.

Največ in najbolj kakovostno

Nagrado za trajnostnega prvaka je osvojil hlev na ekološki kmetiji Žnideršič, ki je po mnenju žirije »zasnovan preprosto, z minimalno opremo, kar se v praksi odlično obnese. Njegova odprta zasnova omogoča primerno zračenje, zato v njem ni neprijetnega vonja, nizko sleme pa ga lepo poveže z okolico.« Mimogrede: ker je trajnostna naravnanost tudi v mlekarskem poslu vse bolj v ospredju, so v Ljubljanski mlekarni letos ustanovili oddelek, ki se osredotoča na to področje.

Ljubljanske mlekarne so pripravile tudi spletno glasovanje, ki je tokrat trajalo en teden. V tem obdobju je največ glasov osvojila kmetija, ki jo Aleš Rabič z družino vodi v okolici Slovenske Bistrice.

Glas ljudstva je največjo podporo namenil kmetiji, ki jo v okolici Slovenske Bistrice vodi Aleš Rabič z družino.

Za konec pa še nekaj številk iz sveta naše največje mlekarne: največ mleka so zanje priredili Vinko Bogovič iz Leskovca pri Krškem, ki je lani oddal več kot 2,7 milijona litrov mleka, sledili sta kmetija Jerneja Straška (Straža pri Novem mestu) ter kmetija Romane in Antona Korena iz Brestanice. Nagrade za najbolj kakovostno pridelano mleko pa je Ljubljanska mlekarna podelila Andreju Petrunu iz Ribnice na Pohorju, Andreju Jeraju iz Vodic in Boštjanu Verbiču iz kraja Veliki Gaber.