Na vaškem igrišču okusi osmih dežel

Eno športno igrišče na robu vasi – okusi osmih dežel. Domačini, ki so z veseljem pokušali, kaj dobrega so pripravili gostujoči in tudi domači kuharji. Izmenjava receptov in kulinaričnih nasvetov, dopolnjena s prijateljskimi klepeti. Prijazno vzdušje in okusna, domača hrana. Takšna, ki povezuje. Tako je bilo na kulinaričnem dogodku Enotnost v raznolikosti, ki je zavzel vaško igrišče na robu Bašlja pri Preddvoru, vasice s približno 500 prebivalci, stisnjenimi v naročje Storžiča.

Hrana nas povezuje

»Vsi jemo in vsi radi dobro jemo. Bašelj je vas, kamor so se prebivalci priselili iz različnih delov sveta. In kaj je tisto, kar nas najbolj povezuje? Hrana,« je na vprašanje, zakaj so se okusi sveta en dan družili na robu Bašlja, odgovorila Aleksandra Zibelnik Badii. Pred šestimi leti so domačinom prvič predstavili hrvaško, bosansko, srbsko, iransko, kitajsko in poljsko kulinariko.



Letos je bil preplet mednarodnih okusov še za odtenek bolj pester, saj so se z iransko kulinariko družile jedi, značilne za Kitajsko, Švedsko, Bosno in Hercegovino, Afganistan, Mehiko in Hrvaško, medtem ko so Slovenijo zastopali znani okusi: flancati in domač kruh. Prve, kvašene, je iz treh kilogramov moke zamesila domačinka Majda Rakovec. Zakaj ravno flancati? »To je tradicija Bašlja, saj flancate vsako leto pečemo na vaških veselicah,« je povedala, zatem pa sva se za trenutek ozrli še proti Lovrencu, ki se vzpenja nad vasjo. Tam že vrsto let kraljujejo puhasti, sveže pečeni krofi, ki jim ljudski glas raje reče bobi. Za domači kruh, kot tudi za boranjo in še kakšno domačo vložnino, je tudi tokrat poskrbela Jana Smolej, predsednica Turističnega društva Bašelj. Kako zelo povezani so v tej gorenjski vasici, pove tudi ta podatek: predsednica preveč časa za pogovor ni imela, saj je nabrala nekaj mednarodnih jedi in jih po hitrem postopku brezstično odnesla družinam, ki so te dni v karanteni.

Sarme in šopek dalmatinskih

Je pa zato malo več časa za klepet imela Nina Roblek, dijakinja tretjega letnika EGSŠ Radovljica. Z očetom sta pripravljala spomladanske zavitke, ki jih tudi pri nas strežejo v vsaki kitajski restavraciji. »Rada kuham,« je dejala, ko je cvrla brezmesne zavitke in takšne, v katere je zelenjavi primešala še mesni nadev. Spotoma: ravno Nina Roblek je bila tista gonilna sila, ki je po nizu potresov v Glini in okolici sprožila pravcati val dobrodelnosti. Takrat so, tudi na pobudo naše mlade sogovornice, v vasi Bašelj zbrali veliko pomoči, ki so jo sproti dostavljali na Hrvaško.



In medtem ko so sveže ocvrti pomladanski zavitki hitro kopneli, je bilo veliko zanimanja tudi za švedske cimetove rolice. Ki jih ni spekla v Ljubljani živeča Švedinja Gloria Golmohammadi, ampak se je peke lotil njen mož Adib Reyhani, ki po rodu izhaja iz Irana. »Sicer cimetove rolice peče žena, a ker je te dni zaposlena, sem jih prvič spekel sam,« je dejal sogovornik in na vprašanje, kako to, da sta se iz Avstrije, kjer sta živela do nedavnega, preselila v Ljubljano, odgovoril z vprašanjem: »Ste že bili v Štepanjcu? Tam je tako lepo. Ker oba z ženo delava na daljavo, sva se preselila v to zelo lepo sosesko.« Še nekaj zanimivih sogovornikov smo srečali na robu Bašlja, med njimi iraškega umetnika ​​Arkana Al Nawasa, ki že več kot 30 let živi v Ljubljani, in hrvaškega opernega pevca Nevena Mrzlečkega. Medtem ko je njegova žena Sonja za obiskovalce unikatnega kulinaričnega dogodka pripravila sarme s pire krompirjem, je on poskrbel za šopek dalmatinskih, ki je prijetnemu dogodku narisal piko na i.