Nagrajeni sir po 70 let starem receptu
Izdelek iz surovega kravjega mleka z gorenjske kmetije Klemenak trikrat zapored zlat na Ptuju
Odpri galerijo
»Naš stari oče Janez je bil sirar v Podhomu, to je pri Bledu, kjer so sirarno postavili po prvi svetovni vojni. Ko je minila druga, se je preselil v Radovno, s seboj pa je prinesel tudi recept za sir. Tega nismo nič spreminjali, še danes ga delamo enako,« pove Katarina Zupan s sirarske kmetije Klemenak v Radovni. Njen sir je na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij trikrat zapored dobil zato priznanje, zato si je na zadnjem ocenjevanju na Ptuju prislužil prestižni znak kakovosti.
V preteklosti je sir (ter občasno tudi maslo in skuto) prodajala na blejski tržnici, ko je ta še bila pred poslopjem Triglavskega narodnega parka. Zdaj sta na Bledu redno dve tržnici – ena na nekdanjem bencinskem servisu na Ljubljanski cesti, druga na Rečici, pred zadružno trgovino. A Zupanova se (še) ni odločila, ali bi prodajala na kateri od njiju: »Veliko dela je na kmetiji, pa še sama s sinom sva. Če bi šla ob sobotah denimo na tržnico, to pomeni, da bi si morali na kmetiji čisto drugače organizirati delovni dan, ves čas bi manjkale moje roke. No, zdaj, ko je Klemen že samostojen pri delu na kmetiji, bi to morda še nekako šlo ...«
Beseda stare mame na kmetiji Klemenak je polna življenjskih modrosti, tu in tam pa se vmes znajde tudi kakšna anekdota. Morda najbolj zanimiva je ta: »V starih časih, ko so sir in mleko še vozili s kolesi iz Radovne, so od nas enkrat peljali smetano. No, na cilj so, zaradi vseh tresljajev, ki jih je na poti preživela kanglica s smetano, prinesli maslo.«
Na kmetiji sta torej dva Klemena – tisti z veliko začetnico je sin, tisti z malo pa sir. Je torej sir ime dobil po sinu? Odgovor začne stara mama Marija: »Ko se je rodil vnuk, kar nekako niso vedeli, kako naj mu dajo ime. Pa sem rekla, naj bo Klemen, saj se naši kmetiji reče Klemenak.« Katarina pa doda: »Naš sir kar dolgo ni imel imena, potem pa sem ga poimenovala klemen, kot je ime sinu oziroma podobno, kot zveni domače ime naše kmetije.«
Še to: Katarina Zupan je končala srednjo tekstilno šolo v Kranju, a je blago in šivalni stroj nista nikdar pritegnila. »Ničesar ne zašijem. Sirarka sem. Kmetija me pač veseli. Živali in sir, to je moje veselje,« iskreno konča kratek, a nadvse prijeten pogovor tam, v hladni in zasneženi dolini Radovne.
Klemen in klemen
Sirarska kmetija, na kateri Katarini Zupan pomaga 18-letni sin Klemen, ki letos zaključuje šolanje na Biotehniškem centru Naklo in bo kmalu postal kmetijsko-podjetniški tehnik, je majhna. Vsega 10 krav molznic imajo. In kaj je posebnost poltrdega sira klemen, ki je že trikrat zapored navdušil ocenjevalce na Ptuju? »Naš sir je narejen iz surovega kravjega mleka. Morda je posebnost naše kmetije tudi ta, da ne kupujemo krme, ampak naše krave jedo le, kar zraste v Radovni, tu, na naši zemlji. Pa majhni smo, sin mi pomaga pri delu, tako da za kakšen razvoj kmetije in izdelkov niti ni prostora. Ves sir, kar ga naredimo, poskušamo prodati na domu, tu v Radovni, drugje ga ne boste našli,« pove o nagrajenem siru klemen.V preteklosti je sir (ter občasno tudi maslo in skuto) prodajala na blejski tržnici, ko je ta še bila pred poslopjem Triglavskega narodnega parka. Zdaj sta na Bledu redno dve tržnici – ena na nekdanjem bencinskem servisu na Ljubljanski cesti, druga na Rečici, pred zadružno trgovino. A Zupanova se (še) ni odločila, ali bi prodajala na kateri od njiju: »Veliko dela je na kmetiji, pa še sama s sinom sva. Če bi šla ob sobotah denimo na tržnico, to pomeni, da bi si morali na kmetiji čisto drugače organizirati delovni dan, ves čas bi manjkale moje roke. No, zdaj, ko je Klemen že samostojen pri delu na kmetiji, bi to morda še nekako šlo ...«
Smetana, kolo in maslo
Njena prav prijetno zgovorna mama Marija, ki jima ne more več pomagati, iskrivo doda: »Poleg tega pa je lepo, če na kmetijo še kdo pride. V preteklosti so bili ljudje navajeni, da so se na poti proti hribom ustavili pri nas in kupili kak hlebec sira. Danes te navade ni več – morda zaradi korone, kaj veš. Ampak z dobrimi ljudmi, ki pridejo naokoli v našo Radovno, je vedno lepo poklepetati.«Beseda stare mame na kmetiji Klemenak je polna življenjskih modrosti, tu in tam pa se vmes znajde tudi kakšna anekdota. Morda najbolj zanimiva je ta: »V starih časih, ko so sir in mleko še vozili s kolesi iz Radovne, so od nas enkrat peljali smetano. No, na cilj so, zaradi vseh tresljajev, ki jih je na poti preživela kanglica s smetano, prinesli maslo.«
Na kmetiji sta torej dva Klemena – tisti z veliko začetnico je sin, tisti z malo pa sir. Je torej sir ime dobil po sinu? Odgovor začne stara mama Marija: »Ko se je rodil vnuk, kar nekako niso vedeli, kako naj mu dajo ime. Pa sem rekla, naj bo Klemen, saj se naši kmetiji reče Klemenak.« Katarina pa doda: »Naš sir kar dolgo ni imel imena, potem pa sem ga poimenovala klemen, kot je ime sinu oziroma podobno, kot zveni domače ime naše kmetije.«
Iz roda v rod
Recept zanj gre torej iz roda v rod in tako je že več kot 70 let. Poltrdi sir je naredil vtis tudi na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, kjer je tri leta zapored dobil zlato priznanje in s tem tudi prestižni znak kakovosti. »Kje pa imate ta znak, ki ga številne kmetije ponosno obesijo na vidno mesto?« Gospodarica malo pobrska med stvarmi in na plan potegne papirnato vrečko, v kateri sta diploma in plaketa. »Nisem ju še utegnila obesiti na steno. Pri nas ta priznanja niso pomembna, pomembno je, da je na kmetiji vse narejeno. Delati je treba,« se kar malo opraviči, ko briše prah s plakete, da bi bila na fotografiji videti kar se da lepo.Še to: Katarina Zupan je končala srednjo tekstilno šolo v Kranju, a je blago in šivalni stroj nista nikdar pritegnila. »Ničesar ne zašijem. Sirarka sem. Kmetija me pač veseli. Živali in sir, to je moje veselje,« iskreno konča kratek, a nadvse prijeten pogovor tam, v hladni in zasneženi dolini Radovne.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
16:15
Bavarske novosti