Najprej zasejali proso, potem še sončnice

Nedaleč stran od glavne prometne žile, ki povezuje Kranj in Škofjo Loko, že desetletja stoji družinska kmetija Punčar. »V njeno zgodovino se še nismo preveč poglabljali, je pa znano, da je naša družina tu že vsaj pet generacij. Vemo tudi, da stara hiša nosi letnico 1910,« začne pripovedovati Janja Bernik, ki kmetijo vodi s partnerjem Damijanom Jerajem, pri delu pa jima je v nepogrešljivo pomoč njena mama Danica Bernik. Čeprav kmetija ni velika, je tu vsakokrat kaj novega, Punčarjevi pa imajo tudi enega najbolj zanimivih domačih izdelkov v tem delu Gorenjske, saj njihovo ime nosi olje, narejeno iz sončnic.

Janja Bernik je po poklicu inženirka hortikulture, trenutno pa še nadaljuje šolanje v omenjeni smeri. Dela ji, ob treh predšolskih otrocih – Tonji, Marcelu in Frideriku –, ne zmanjka: »Pred leti smo se začeli nekoliko bolj intenzivno ukvarjati z rejo kokoši, nato smo dodali še dopolnilno dejavnost in našim izdelkom so se pridružile različne vrste moke, zeliščarstvo, torej izdelava čajev in zeliščnih soli, pridelava sončničnega olja in še kaj.«
Vse pa se je, nadaljuje z ljubečim glasom, začelo zaradi prosa.

»Moja stara mama Pavla ga je za zajtrk rada skuhala – ko smo se enkrat bolj natančno zazrli v proso, ki smo ga jedli, smo videli, da je to k nam prišlo iz Ukrajine. K temu, da smo našo zgodbo začeli ravno s prosom, je pomagalo tudi dejstvo, da je stara jed iz Škofje Loke in okolice loška medla, ki je ravno iz prosa. To je bilo nekoč zelo razširjeno v tem delu Gorenjske,« se iz bližnje v daljno preteklost sprehodi Janja.

​Leta 2016 so na domačiji Punčar posejali prve njive s prosom, sledila so druga žita, iz katerih danes nastaja moka oziroma zdrob. »Kasneje, pred kakimi tremi leti, so se jim pridružile tudi sončnice. Vse zrastejo na Sorškem polju,« s ponosom povesta Janja Bernik in Damijan Jeraj. Janja, ki velja za bolj zgovorno v družini, nadaljuje: »V preteklosti so se na naši kmetiji ukvarjali tudi s poljedelstvom, vendar so pšenico, ječmen in koruzo gojili bolj za živino, ki jo imamo že vrsto let.«

Danes s kmetije Punčar prihaja šest vrst moke (ržena, ajdova, pirina, polbela pšenična, koruzna in ječmenova), mnogo različnih vrst zdrobov in kaš, kot tudi sadni čaji, na katere je Janja prav posebej ponosna. ​Kot rečeno, je na kmetiji vselej kaj novega: lani so denimo na dvorišče postavili prodajni avtomat. Ljubkovalno mu rečejo punči, v njem pa najdemo nekatere od naštetih izdelkov, jajca in v spodnjem prekatu še sončnično olje. Odločitev, da postavijo avtomat, se je v tem koronskem letu pokazala za še kako pravilno, saj so se kupci vse raje odločali za nakupovanje brez stika s prodajalcem, poleg tega je prodajni avtomat tudi nekaj, kar delovni družini prihrani veliko časa in krepko olajša prodajo izdelkov.

O tem, da so se domačini v Virmašah in tudi prebivalci okoliških krajev na punči v dobrih dveh letih že precej navadili, smo se prepričali že med kratkim obiskom na domačiji, saj so se na začetku dvorišča nenehno ustavljali avtomobili, kupci pa so z avtomatiziranih poličk hitro zbrali, po kar so prišli.


Gorenjska družina ima s kmetijo še veliko načrtov. Ne razkrijejo nam vseh, saj Janja Bernik rada potrpežljivo reče, da stvari ne moremo prehitevati – vse pride ob svojem času in takrat, ko se pred teboj odprejo prave poti do začrtanega cilja.