O njihovem mlinu pisal že Ivan Tavčar (FOTO)
Od leta 1621 v Karlovcu, to je nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, nepretrgoma deluje mlin. Danes ga vodi Jernej Lampreht, ki je šesta generacija mlinarjev v družini.
Na vprašanje, kdaj ga je prevzel od očeta, prav tako Jerneja, se široko nasmehne: »Prevzel? V mlinu delam, odkar se spomnim, torej od otroštva. Vedno sem z veseljem delal, in zdi se mi, da sem že od rojstva znal delati v mlinu.« Pogovarjali smo se z mlinarjem Jernejem, njegovo ženo Marijo in njuno hčerko Ines.
Odprli še pekarno
Zakonca Lampreht sta v Karlovcu uvedla kar nekaj novosti, tudi pekarno. To sta leta 1998 pripela mlinu. Sprva so pekli kruh in že na začetku tudi osja gnezda. Sčasoma so začeli nastajati še piškoti in ti so postali strast hčerke Ines, ki se zadnjih pet let, torej po končanem šolanju v Biotehniškem centru Naklo, ukvarja s peko drobnega peciva.
Je zanimanje za slovenske izdelke v zadnjem času, morda tudi zaradi spremenjenega načina utripanja sveta, večje? Sogovorniki prikimajo, da je – vse več je kupcev, ki točno vedo, kaj in od koga kupujejo. Podobno kot Lamprehtovi točno vedo, kaj in od katerih slovenskih kmetovalcev kupujejo zrnje, iz katerega nastane njihova moka.
Ujeti v hiši
V zadnjem obdobju je Karlovski mlin doživel kar nekaj prelomnih točk. Domačijo, ki je stisnjena v ustje ozke grape, je v preteklosti oplazilo več povodnji, a takšne, kakršna jih je zajela pred sedmimi leti, ne pomnijo. Ko smo jih jutro po nočnem divjanju narave obiskali, je bilo tod polno gasilcev, in takrat smo zapisali: »Verjetno se ne bi zlagali, če bi zapisali, da v tem delu Žirovskega Vrha Svetega Antona narava še nikoli doslej ni pokazala tako ostrih zob kot včeraj okrog enih zjutraj. Močno deževje je ponoči začelo prožiti zemeljske plazove in ranjena pobočja so se odpirala vse naokoli Karlovskega mlina. Potok Dršak, ki se mu z mirnim žuborenjem sicer ne mudi proti Poljanski dolini, je bliskovito narasel v močan hudournik.«
Vedno sem z veseljem delal, in zdi se mi, da sem že od rojstva znal delati v mlinu.
Namesto konca še zanimivost – o mlinu je v črtici V Karlovcu pisal že Ivan Tavčar: »Kar živi spomin teh krajev, se ve, da je tu stala karlovška hiša, karlovški malin. Hiša bolj v hribu, malin pa tik vode na robu, postavljen iz slabo otesanih hrastovih hlodov, na vse strani oprt in podprt ob skalo, toda vendar tako lahno stoječ, da bi ga v ravnici ne premočna sapa brez težave morda podrla in razmetala.«
