Ob srečanju z medvedom znani Slovenec otrpnil: »Že vidim, kako me napade«
Zgodilo se je sredi tedna, in to ob belem dnevu, na gozdnem obrobju žirovskega naselja Ravne, kakih dvesto metrov proč od ceste oziroma do prvih hiš. »Grem po svoji pogosti poti s Kovka v Žirovnico in pod seboj kar naenkrat zaslišim eno silno lomastenje in rjovenje. Pogledam, proti meni po strmem bregu navzgor dobesedno drvi medved, najbrž medvedka, in za njo več mladičev, dva ali celo trije,« je začetek srečanja z medvedom opisal esejist, filozof in publicist Miha Naglič, sicer domačin iz Žirov.
In nadaljeval: »Že vidim, kako me napade, ko se nenadoma obrne in podi mladiče nazaj. Jaz otrpnem, ne bežim, poskušam se skriti za bližnjo smreko, ko se znova in tuleče požene proti meni, moj pes Hans laja vanjo, samo še kakih pet metrov je od mene!« Potem se je medved oziroma medvedka kar naenkrat obrnila in stekla za mladiči, Miha Naglič pa je s kužkom Hansom zbežal v nasprotno smer, po stezi navzdol.
Že pred tedni
»Pogledujem nazaj in presrečen ugotavljam, da ni več za nama. Ko pridem do vode in na cesto v naši dolini, prihajam k sebi. In pomislim, da me mogoče sploh ni hotela napasti, ampak le odgnati proč od mladičev,« še razmišlja Naglič in doda: »Po tem incidentu mi medvedi niso več tako simpatični. A če bi me nekdo, ki bi imel to možnost, vprašal, ali naj to medvedko ubije, bi mu rekel, da ne, bog ne daj. Ker tudi ona ni ubila mene. Zdaj je samo še vprašanje, kdaj grem spet na to pot, ki je očitno nevarna, a meni tako potrebna … Z medvedom ali brez.«
Zanimivo je še, da je medveda, in to na istem kraju, kot se je zgodilo pravkar opisano srečanje, že pred tedni opazila partnerica znanega žirovskega publicista – takrat ga je videla nad stezo, po kateri se je sprehajala s psom. A tistega dne je bil pes že pred srečanjem nemiren, medved pa se na lajež ni odzval.
Kako naj ravnamo, če srečamo medveda? Na Zavodu za gozdove Slovenije so že pred časom strnili napotke, kako ravnati ob bližnjem srečanju z medvedom. Kot so uvodoma poudarili, so srečanja med človekom in medvedom v naravi redka, saj je medved previdna žival, ki se človeku praviloma izogiba.
Ne plezamo, ne tečemo
Če se želimo medvedu izogniti, opozarjajmo na svojo prisotnosti (lahko z žvižganjem ali glasno hojo), če pa ga kljub temu opazimo, ostanimo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknimo v smeri svojega prihoda: »Tudi medved se bo praviloma umaknil. Pomembno je, da se ne počuti ogroženega zaradi vaše prisotnosti, zato naj bodo vaše reakcije kar se da mirne,« pojasnjujejo na zavodu za gozdove in dodajajo, da pred »medvedom ne poskušajte splezati na drevo, saj so dobri plezalci. Prav tako ne poskušajte zbežati, saj lahko medved v teku doseže hitrost do 50 kilometrov na uro in vas ujame v nekaj metrih. Izjema je, ko lahko varno mesto, denimo avto, dosežete v nekaj korakih.«
Pomembno je tudi, da imamo na sprehodih psa na povodcu, so še zapisali na zavodu za gozdove: »V Sloveniji se je največ napadov medveda na človeka zgodilo zaradi spuščenega psa, ki je naletel na medveda in ga razdražil, nato pa se v iskanju zatočišča vrnil k lastniku. Medved mu je pri tem sledil vse do lastnika. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Namen takšnega odziva je prestrašiti neželenega obiskovalca.«
Če pa se zažene proti vam, nadaljujejo na zavodu za gozdove, »obstanite in počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Roke položite okrog vratu, da zaščitite glavo. Zelo težko je oceniti, ali gre za lažni napad. S pretvarjanjem, da ste mrtvi, medvedu pokažete, da niste grožnja. Najverjetneje se bo ustavil in fizičnega stika ne bo. V primeru napada se vedite pasivno ter poskušajte ostati čim bolj mirni in tihi. Preden vstanete, preverite, ali je medved še vedno v vaši bližini.«
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
