Oblekli narodne noše, postregli narodne jedi (FOTO)

»Tokrat smo Vaški dan pripravili že 28. po vrsti. Prireditev je vsako leto, le nekajkrat je odpadla zaradi slabega vremena in dvakrat zaradi korone,« je prijetno prireditev, za katero diha celotna vasica na skrajnem severozahodu Slovenije, opisal Primož Oman, predsednik Turističnega društva Rateče-Planica. In poudaril: »Shodu narodnih noš se ta dan pridružijo domačini in prebivalci iz okolice, pridejo pa vsi, ki imajo čas in voljo.«

Predstavila se je tudi Folklorna skupina Juliana.

Povorki se je pridružil Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora.

In teh, ki so bili na veliki šmaren v Ratečah oblečeni v narodne noše, je bilo kar precej. Takole na počez bi ocenili, da se je okoli 60 starih in mladih odelo v tradicionalna oblačila, med katerimi je bilo tudi nekaj rateških narodnih noš. Tu so bili tudi člani Folklorne skupine Juliana ter glasbeniki Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora. Nekateri domačini so imeli na nogah značilne lesene cokle, medtem ko smo na stojnicah, ki so stale v središču vasi, lahko opazili tudi žoke, torej tradicionalne in nadvse tople rateške copate, ki imajo notranjost spleteno iz domače volne, zgornji del je obšit z blagom, spodaj pa je prišit trpežen usnjen podplat.

Nekateri domačini so obuli cokle.

Primož Oman, predsednik Turističnega društva Rateče-Planica

Domačinke so prikazale stare ljudske običaje in spretnosti.

In še nekaj, kar je značilno za Rateče, so ta dan ponujali na stojnicah: rateške kocove krape. To so za pest velike testenine, polnjene s kocovim nadevom, koce pa v teh krajih imenujejo suhe hruške. Poleg tega so za ljubitelje domače kulinarike pripravili še špresove (torej: skutne) krape, domačinke pa so napekle več orehovih, pehtranovih in preostalih potic kot tudi flancate in še mnogo drugega, skrbno izdelanega domačega peciva. Nekatere od naštetih dobrot so vključene tudi v jedilnike rateških gostiln – tudi te so kajpada sodelovale na Vaškem prazniku.

Domačinke so namesto torbic ta dan nosile cekarje.

Po vasi ob Tromeji so odmevali tudi zvoki harmonike.

Vaški dan so si z veseljem ogledali obiskovalci od blizu in daleč.

Zavzetost domačinov, ki s srčnostjo ohranjajo stare običaje, je pohvalila tudi kranjskogorska županja Henrika Zupan, kustosinja Gornjesavskega muzeja Špela Smolej Milat pa je izpostavila, kako pomembno je, da Ratečani spoštujejo in z dogodki, kakršen je tudi Vaški dan, ohranjajo stare šege, navade in tradicijo. Mimogrede: v Ratečah je muzejska zbirka urejena v Kajžnkovi hiši, v kateri si lahko poleg preostalih predmetov iz preteklosti, ki so jih Gornjesavskemu muzeju podarili domačini, ogledamo tudi rateško narodno nošo. Ta je, kot so opisali v Gornjesavskem muzeju Jesenice, »zelo bogata in raznolika, izdelana iz domačega platna, raševine in volne. Domačini jo še danes hranijo kot znamenje vaške pripadnosti in jo radi oblečejo ob različnih priložnostih. Gre za obliko slovenske kmečke noše iz sredine 19. stoletja z novejšimi dodatki.«

Najmlajši so imeli prav poseben prevoz.

Na povorki so bili mladi, stari in vsi vmes.