Oče vodi ekološko kmetijo, hčerka drži vajeti v pekarni (FOTO)
So ekološke kmetije in so kmetije, ki imajo dušo. Gorenjska ekološka kmetija pr' Črnet je oboje in še več. V to zgodbo je vtkano še globoko spoštovanje do domače zemlje, kajti kmetovanje je tisto, ki družino Čebašek spremlja že stoletja.
»Kot so mi pripovedovali starši, ima naša kmetija vsaj 300-letne korenine. To se nam je potrdilo tudi pri obnovi poda v stari hiši, kjer smo našli staro letnico,« uvodoma pojasni Štefan Čebašek, gospodar ekološke kmetije pr' Črnet. Staro kmetijo na robu vasi Verje pri Medvodah je začel v ekološko smer pomikati leta 2010, sicer pa je že od mladosti prepričan, da je to edini pravi način kmetovanja.
Napak je pričakovati, da bo slovensko kmetovanje delovalo po Bedančevem načelu, torej še hitreje, še višje, še bolj na poskok.
V sozvočju z naravo
Kot pravi, so kmetije v polpreteklih časih usmerjali v pridelavo ene poljščine: »Ta smer kmetovanja je bila zgrešena, saj je napak pričakovati, da bo slovensko kmetovanje delovalo po Bedančevem načelu, torej še hitreje, še višje, še bolj na poskok. Zaradi tedanjih načel in želje po višjem donosu se je večina kmetov držala tega, da so se usmerjali v monokulturno kmetovanje, medtem ko je bila kakovost hrane dolgo potisnjena v ozadje.« Kot zapisano, je imel Štefan že vrsto let v mislih kmetovanje, ki je tesno povezano z naravo: »Že v srednji šoli sem vedel, da je treba kmetovati na naravi in človeku prijazen način. Ko sem se pred ducat leti odločal, v katero smer bo šla naša kmetija, sem malo pogledoval proti integriranemu kmetovanju, nato pa je po priporočilu kmetovalca Mira Roglja iz okolice Kranja prevladala ekološka pot. Kljub težavam, ki so nam jih napovedovali, in birokraciji, ki je ni malo, je bila odločitev prava. Danes sem vesel, da je hrana z naše kmetije uravnotežena in pridelana v sozvočju z naravo.«
Omenjenih težav ni bilo malo, se spominja sogovornik – ko so na njive prva leta posejali ječmen, ga je bila namesto pričakovanih pet ali šest ton ob žetvi komaj ena tona. »Vseeno smo vztrajali in pustili zemlji, da si opomore od prejšnjih načinov kmetovanja, in da naredi svoje.« Prva, prehodna leta v ekološki način kmetovanja je zaznamovala še suša, tako da je bil pridelek boren, potem pa se je začela sprememba: »Po treh letih si je zemlja opomogla.«
Po mlinu še pekarna
Že omenjeni Miro Rogelj s kranjske kmetije Kovač je Štefana že pred ducatom let spodbudil, da kmetiji pripne mlin na kamen, v katerem so začeli v kašo in moko spreminjati žita, ki so zrasla na njivah v okolici Medvod. Od tod so potem na kmetiji pr' Črnet naredili še korak naprej, saj so v manjšem prostoru, ki bo počasi postal pretesen za vse dobrote, odprli pekarnico. V njej vajeti v rokah drži Lea Šuper, hčerka iskrivega gospodarja, ki meni: »Če se hočemo s kmetijstvom resno ukvarjati in od tega živeti, moramo kupcem ponuditi čim več končnih izdelkov.« In med slednjimi so različna olja, denimo laneno in sončnično, mesni izdelki, moka in kaša kot tudi kruh iz domače moke.
Takole delo v pekarni opiše Lea: »Pečemo v povprečju trikrat na teden. Pripravimo kruh in pekovske izdelke, med katerimi so prave zvezde kamutove štručke. V izdelke dodamo le malenkost kvasa, saj prisegamo na daljše vzhajanje.« Naša sogovornica se zdaj poigrava z mislijo, da bi namesto kvasa uvedla peko z drožmi, zato je že bila na enem od tečajev, ki jih je pripravila mojstrica tovrstne peke Anita Šumer. A droži zahtevajo veliko znanja in tudi pozornosti, predvsem pa primeren prostor, v katerem poteka celoten proces fermentacije, zato ta korak pride, ko bodo pekarno preselili v večje prostore.
In to ni edini načrt, s katerim se poigravajo na domačiji. »Sčasoma bi na kmetiji uredili tudi trgovinico z domačimi izdelki,« nakaže gospodar Štefan, verjetno eden najbolj iskrivih in gostobesednih prodajalcev domačih dobrot, kar jih najdemo na tržnicah v Medvodah kot tudi v bližnjem Stražišču in Mavčičah. Pa še na Stonogini tržnici, ki poteka v Kranju, ga lahko srečamo.
300 let je stara ekološka kmetija pr' Črnet.
