Petričev stan je živi muzej bohinjskih planin (FOTO)

Bohinjske planine skrivajo mnogo zanimivosti in ena od njih stoji na 1650 nadmorskih metrih. Tam, na Planini v Lazu, je med 19 lesenimi pastirskimi stanovi tudi Petričev, označen z letnico 1876. Omenjena lesena stavba ni posebna samo zaradi starosti, ampak tudi zato, ker je to eden od dveh stanov, ki sta v planinah nad Bohinjem zaščitena.

Bogata zgodovina Petričevega stanu je povezana tudi s slovensko literaturo: ravno tu je poletja rad preživljal Dane Zajc in lahko si ogledamo lesene stole, ki jih je izdelal pesnik. Na ogled je tudi njegova fotografija, posneta na planini, kjer je napisal več pesmi. Vse to in še marsikaj zraven obiskovalcem z veseljem pove Tatjana Marušič, ki že več kot štiri desetletja svoja poletja preživlja v Lazu.

»V Petričevem stanu je tudi medvedjek, to je ležišče, kakršna so imeli v bohinjskih stanovih pred stoletji, tu pa je tudi leseno kurišče,« nam je pojasnila Marušičeva, ki je na kurišču ob našem obisku pripravila za zajtrk kašo – zase ter za majerico (torej: sirarko, skrbnico krav in vodjo sirarske ekipe) Lucijo Gartner, ki poleti skrbi za dober ducat krav, hkrati pa v sirarni na planini izdeluje sir in druge mlečne izdelke.

Pastirski stan ima na eni od sten vrezano letnico 1876.

Življenje na planini je bilo in še bo navdih mnogim umetnikom.

Petričev stan je v lasti stare bohinjske družine, ki je upravljanje poslopja prepustila Turizmu Bohinj, tamkajšnji občini in Krajevni skupnosti Stara Fužina - Studor. »S Tatjano Marušič, ki dobro pozna planino, smo se dogovorili, da z njeno pomočjo Petričev stan postane živi muzej. V tej stavbi si obiskovalci lahko ogledajo, kako so tu poleti živeli naši predniki, lahko se vpišejo v knjigo obiskovalcev in prisluhnejo zgodbam, ki so se tu dogajale in se še dogajajo, kajti na tej planini je poleti živahno. Tako dobijo celosten vpogled v življenje planine, od delovanja majerice, izdelovanja velikih hlebov sira v sirarni Agrarne skupnosti Studor - Stara Fužina do vpogleda v bivanjske razmere,« nam je o živem muzeju, ki mu daleč naokoli ni para, pojasnil Bojan Traven, predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor.

Že kmalu kravji bal

Ta stan, kot tudi sosednji in vsi drugi na bohinjskih planinah, so domačini postavili, ko so v preteklosti pasli krave. Da bi jih oskrbovali, skrbeli zanje in sirarili, so si bohinjske družine gradile manjše, pretežno lesene objekte. In ker so se na eni planini pasle krave iz ene ali več vasi, zanje pa so menjavajoče se skrbeli lastniki krav, so na planinah nastale pravcate lesene vasice, v katerih poleti še danes lahko ujamemo utrip preteklosti.

Tatjana Marušič poskrbi, da je stan lepo urejen.

Stol, ki ga je v Lazu pred desetletji izdelal pesnik Dane Zajc.

Po podatkih, ki jih najdemo v knjižici Tipologija bohinjskih planin, je na 52 planinah skupno več kot tisoč objektov. »Planinska naselja, občasna selišča s poslopji potrebnimi za planšarski obrat, so se oblikovala na izbranih pašnih zemljiščih,« je v omenjenem delu zapisala Živa Deu in dodala, da so Bohinjci stavbe primaknili k skalovju, da so ohranili trato za pašo: »Različno velika naselja imajo stavbe, ki so namenjene bivanju in delu planšarja ter zatočišču živine, razporejene v eno ali dve gruči, redko so bile postavljene v vrste ali njihova postavitev orisuje krog. Posamezne stavbe pa se neodvisno od namembnosti, velikosti in uporabljenega gradiva izvrstno prilagajajo razgibanemu terenu in lokalnim vremenskim razmeram.«

Še en utrip preteklih dni pa je kravji bal, tega v Bohinju po tradiciji pripravljajo, ko se pastirji vrnejo s planin. Letos bo kravji bal, ki velja za pravi bohinjski praznik, že 65. po vrsti, na sporedu pa bo v nedeljo, 17. septembra. 

Tatjana Marušič z mlado majerico Lucijo Gartner, ki na Planini v Lazu poleti skrbi za krave in sirari.

Karizmatična Tatjana Marušič je prava legenda Planine v Lazu.