Picopeki spekli 1500 dobrodelnih pic (FOTO)
»Čestitam vam iz srca, res ste srčni! Veste, v današnjih časih je premalo iskrenih dejanj. Premalo je lepih besed. Ljudje so vse prevečkrat neučakani, nervozni. To, da nam danes pečete pice, je lepa gesta, ki v obdobju, v katerem se besedi izgorelost ne moremo izogniti, še kako veliko pomeni,« je včeraj dopoldne ena od sester, ki so iz bližnje bolnišnice skočile na odmor, opisala dobrodelno peko pic, ki je razveselila na stotine zdravstvenih delavcev, zaposlenih v UKC Ljubljana in sosednjih bolnišnicah.
Za bolezen nima časa
Naj peko dobrodelnih pic, ki so jo ob včerajšnjem mednarodnem dnevu pice tokrat že drugič zapored pripravili v Sekciji picopekov – ta deluje pod okriljem Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije –, orišemo s številkami.
Takole jih je nanizal Aleš Rekar, vodja slovenskih picopekov in motor dobrodelne akcije, ki je zadnjih nekaj let zaposlen v ljubljanski piceriji Peruzza: »Danes bomo spekli 1500 pic, kar je mnogo več kot lani, ko smo jih pripravili 700. Tokrat smo za testo, ki smo ga začeli delati v nedeljo, porabili 300 kilogramov moke. Na naše pice bo šlo 100 kilogramov pelatov, 150 kilogramov mocarele, 15 kilogramov šampinjonov, približno toliko šunke in še kaj.«
Kar dva meseca, v katerih je načrtovanju akcije posvetil več kot 200 ur prostega časa, je Aleš Rekar razmišljal in snoval akcijo, ki je tokrat potekala v veliko večjem obsegu kot lani. Svoj čas je temu, da bi se na okusen način zahvalili delavcem v zdravstvu, namenilo devet picopekov, ki so na ploščad pri pediatrični kliniki prišli iz vse Slovenije in tudi iz tujine.
Zakaj? »A zakaj sodelujem? Za dušo. In zato, da se na tak način, kot znam, zahvalim zdravstvenemu osebju, torej s pico,« je misli nizal Amer Fifa, eden od najbolj zgovornih dobrodelnih picopekov. Že lani je sodeloval na tem dogodku in tudi za letos ni bilo dvoma, da se bo pridružil kolegom.
Na namig, da (tudi) zdravstveni delavci danes slišijo več pripomb kot pohval, pa smo ujeli to misel, ki je med dobrodelnimi peki pic sprožila salvo smeha: »A veste, da ne vem, kaj slišijo zdravstveni delavci, saj z njimi niti nimamo stika. Picopek nima časa biti bolan!«
Dami z loparjem
Tudi tokrat so jim na pomoč priskočila številna podjetja, med njimi mlekarna Ekolat, Ljubljanske mlekarne, Kmetijska zadruga Metlika, picerija Peruzza, podjetje Lesaffre Slovenija je podarilo kvas Fala, podjetje Fines je posodilo peči, tu pa so bili še mnogi drugi, ki so nesebično priskočili na pomoč in imeli veliko posluha za akcijo slovenskih picopekov.
A zakaj sodelujem? Za dušo. In zato, da se na tak način, kot znam, zahvalim zdravstvenemu osebju, torej s pico.
In picopekinj, kajti tokrat sta se s posebnim loparjem v roki po priložnostni piceriji vrteli tudi dve dami, Tina in Sonja Štern. Prišli sta iz koroške picerije Gajbica in pojasnili, da pridejo dnevi, ko tudi v hišni pečici v Ravnah na Koroškem pice pečejo kot po tekočem traku. Dodali sta, da je tokratni ritem, v katerem potujejo pice v peč, res pospešen, ter omenili, da se je bilo treba najprej navaditi na peči. A nato so v škatle polagali dišeče, vroče in ravno prav obložene pice.
300
kg moke so porabili.
Naj za konec omenimo še en kuharski namig, ki so nam ga, takole spotoma, prišepnili slovenski picopeki. Če doma pripravljamo pico, začnimo načrtovati pravočasno, torej nekaj dni prej. Kajti pica bo odlična, če bomo za kilogram moke porabili zgolj gram kvasa, ta pa bo testo povzdignil do popolnosti, če mu bomo pustili dovolj časa, da naredi svoje.
