MEDENI DAN
Slaba letina ni preprečila dneva medu (FOTO)
Pred čebelarskim centrom v Lescah predstavili uporabo čebeljega pridelka v kulinariki. Po mrzlem maju suša in vročina.
Odpri galerijo
Zaljubljeni v čebele: Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, in Špela Kalan Razinger, upravnica čebelarskega centra v Lescah FOTOgrafije: Špela Ankele
Tradicija je že, da se na septembrsko soboto v Lescah, tam pred čebelarskim centrom, odvije čebelarski dan. In tako je bilo, upoštevajoč veljavne ukrepe, tudi letos. Tudi tokrat je bilo videti in okusiti marsikaj medenega, v pogovorih z radovljiškimi čebelarji pa smo izvedeli nič kaj spodbudne podatke o čebelarski letini.
Grega Mandelc je opisal iztekajoče se čebelarjevo leto: »Katastrofalno je bilo, saj niti besed več ne najdem ... Slabe sezone si že nekaj let sledijo druga za drugo, vendar tako slabo, kot je bilo letos, v moji karieri še ni bilo. Zakaj? Ker je bil maj mrzel, sledila je suša, tudi vročina. Tako medu letos skorajda ni, nekaj malega je le celoletnega z okusom kostanja.« Pred njim sta na mizi stala dva kozarca medu, za katera je pojasnil: »Lanska.«
Legenda radovljiškega in tudi slovenskega čebelarstva, 92-letni Severin Golmajer, pa je dodal: »Letina je res zanič in tako je že zadnje tri sezone. S tem so primerljivi le časi na začetku moje kariere, saj je bilo tako slabo edino v letih 1944 in 1945, ko med okupacijo ni bilo sladkorja in čebel nismo mogli nakrmiti. Zdaj pa je vreme tako, da moramo čebele krmiti že spomladi.«
S ponosom je pojasnil še, da tradicijo srčno ohranja njegova vnukinja Neža Golmajer. Še vsaj dve domačinki, zaljubljeni v čebelarstvo, smo ta dan srečali v Lescah: direktorico Muzejev radovljiške občine Petro Bole in Špelo Kalan Razinger, upravnico čebelarskega centra. Prva je pred kratkim izdala obširno knjigo o čebelah, druga pa že nekaj časa v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Gorenjske skrbi, da na čebelarskem dnevu predstavijo marsikaj zanimivega.
Letošnja novost so bili, denimo, medeni koktajli, ki jih je mešala Kaja Sekne, vodja kavarne Panj, ki domuje v prvem nadstropju Čebelarskega razvojno-izobraževalnega centra Lesce. Pripravila je tudi medeni različici priljubljenih koktajlov: džin tonik in spritz.
A ne samo pijače, med lahko lepo dopolni tudi jedi. To so dokazali na stojnici Gostišča Draga, kjer so pripravili krasno halvo s suhim sadjem in medenim prelivom, poleg tega sta vsestranska Tina Likozar in mladi kuhar Jan Kunšič, dijak radovljiške gostinske šole, pripravila še medena rebra s praženim krompirjem in medeno čebulo.
Za drugo stojnico s hrano, ta dan postavljeno pred čebelarski center v Lescah, so se sukali dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. Tudi njihov jedilnik je prepletal med, ki je začrtal ritem ajdovi kaši z gobami in zeliščno smetanovo omako, skutni kremi z malinami in pražencu z jabolčno čežano. Kot je pojasnila mentorica Marija Arh Ivanšek, so jedem dodali cvetlični, lipov in akacijev med.
In to še ni vse: na stojnicah je bilo mogoče poskusiti tudi nagrajeno medeno vino jere, tu je bil tudi Ašičev kis z medom, Čebelarstvo Šolar iz Laškega je predstavilo marsikaj, tudi Emine medenjake po skrivnem receptu, medtem ko je Cirila Šmid iz Železnikov pripravila tradicionalne dražgoške kruhke – s slovenskim medom, se ve!
Šolarjevi medeni izdelki
Grega Mandelc je opisal iztekajoče se čebelarjevo leto: »Katastrofalno je bilo, saj niti besed več ne najdem ... Slabe sezone si že nekaj let sledijo druga za drugo, vendar tako slabo, kot je bilo letos, v moji karieri še ni bilo. Zakaj? Ker je bil maj mrzel, sledila je suša, tudi vročina. Tako medu letos skorajda ni, nekaj malega je le celoletnega z okusom kostanja.« Pred njim sta na mizi stala dva kozarca medu, za katera je pojasnil: »Lanska.«
Legenda radovljiškega in tudi slovenskega čebelarstva, 92-letni Severin Golmajer, pa je dodal: »Letina je res zanič in tako je že zadnje tri sezone. S tem so primerljivi le časi na začetku moje kariere, saj je bilo tako slabo edino v letih 1944 in 1945, ko med okupacijo ni bilo sladkorja in čebel nismo mogli nakrmiti. Zdaj pa je vreme tako, da moramo čebele krmiti že spomladi.«
S ponosom je pojasnil še, da tradicijo srčno ohranja njegova vnukinja Neža Golmajer. Še vsaj dve domačinki, zaljubljeni v čebelarstvo, smo ta dan srečali v Lescah: direktorico Muzejev radovljiške občine Petro Bole in Špelo Kalan Razinger, upravnico čebelarskega centra. Prva je pred kratkim izdala obširno knjigo o čebelah, druga pa že nekaj časa v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Gorenjske skrbi, da na čebelarskem dnevu predstavijo marsikaj zanimivega.
Letošnja novost so bili, denimo, medeni koktajli, ki jih je mešala Kaja Sekne, vodja kavarne Panj, ki domuje v prvem nadstropju Čebelarskega razvojno-izobraževalnega centra Lesce. Pripravila je tudi medeni različici priljubljenih koktajlov: džin tonik in spritz.
V Radol'ci radi rečejo, da so doma v deželi čebelarjev in središču slovenskega čebelarstva.
A ne samo pijače, med lahko lepo dopolni tudi jedi. To so dokazali na stojnici Gostišča Draga, kjer so pripravili krasno halvo s suhim sadjem in medenim prelivom, poleg tega sta vsestranska Tina Likozar in mladi kuhar Jan Kunšič, dijak radovljiške gostinske šole, pripravila še medena rebra s praženim krompirjem in medeno čebulo.
Za drugo stojnico s hrano, ta dan postavljeno pred čebelarski center v Lescah, so se sukali dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. Tudi njihov jedilnik je prepletal med, ki je začrtal ritem ajdovi kaši z gobami in zeliščno smetanovo omako, skutni kremi z malinami in pražencu z jabolčno čežano. Kot je pojasnila mentorica Marija Arh Ivanšek, so jedem dodali cvetlični, lipov in akacijev med.
33 sezone že bolj malo točijo.
In to še ni vse: na stojnicah je bilo mogoče poskusiti tudi nagrajeno medeno vino jere, tu je bil tudi Ašičev kis z medom, Čebelarstvo Šolar iz Laškega je predstavilo marsikaj, tudi Emine medenjake po skrivnem receptu, medtem ko je Cirila Šmid iz Železnikov pripravila tradicionalne dražgoške kruhke – s slovenskim medom, se ve!
