Sveta družina v orehovi lupini: v Žireh na ogled več kot sto jaslic (FOTO)
Na kaj pomislite, ko v teh dneh slišite besedo jaslice? Verjetno se vam v mislih izrišejo lesene ali glinene. Pa so lahko narejene še iz česa drugega? Seveda – tudi iz voska ali papirja, iz stekla ali testa, volne in niti. Takšne in še veliko drugih je vse do 6. januarja na ogled v žirovski Galeriji DPD Svoboda.
»Za razstavo so jih odstopili člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije,« pove Marija Kastelec o 108 raznolikih postavitvah znanega prizora, ki so v Žiri pripotovali iz vse Slovenije, nekaj jih je celo iz tujine.
Klekljala že pri petih letih
Če povzamemo nekaj besed, s katerimi so na pot pospremili letošnjo vseslovensko razstavo jaslic: »Nekatere so iz enega kosa lesa, in prav v njih je zaobjeta domišljija ustvarjanja in poznavanje obnašanja materiala, ki deluje kot živa snov. Takoj za lesom pa slovenski jasličar uporablja glino. Tu so zelo spretne ženske, ki večinoma ustvarjajo realistične podobe. S svojo milino in mehkobo čutečega srca nagovarjajo gledalca k strmenju in miru. Tudi testo, čipka in volna so v domeni ženskega spola. Najmanjše jaslice so za to razstavo narejene z koruznega ličja v orehovi lupini.«
Razstavljene so tudi jaslice, ki jih je s kleklji ustvarila naša sogovornica. »Ko sem bila stara pet let, me je stara mama naučila klekljati. Prve jaslice sem naredila po vzorcih, ki smo jih dobili s Češke – v tistih časih so bili pri nas pač večinoma samo češki vzorci za klekljanje. Potem je bila v Ljubljani razstava italijanskih, torej neapeljskih jaslic, in takrat sem se pridružila Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije,« pripoveduje Kastelčeva in nadaljuje: »Naredila sem viseče podobe, hkrati pa sem vedela, da to pač niso jaslice, saj nisem uporabila tridimenzionalnega prikaza. Pater Leopold Grčar, ki je leta 2002 ustanovil Društvo ljubiteljev jaslic in opravil doktorat na temo slovenskih jaslic, mi je potrdil, da naklekljane viseče podobe niso jaslice. In še nekaj je poudarjal – kako pomembno je, da si pri ustvarjanju jaslic tudi duhovno pri zgodbi. No, nato sem dve leti razmišljala, kako narediti jaslice v tridimenzionalni podobi, kajti čipke pač ne stojijo pokonci, ampak so lahko samo položene na površino ali kam obešene.«
V muzeju na Brezjah
Marija Kastelec je nato našla pot do klekljanih jaslic, saj je ustvarila prve klekljane oblike, ki jih je nato zašila tako, da so podobe svete družine umeščene v prostor. »Prve tovrstne klekljane jaslice, ki sem jih ustvarila, so danes v muzeju na Brezjah,« pojasni in pokaže novo umetnino, ki jih je v dolgih urah potrpežljivosti in natančnosti ustvarila s spretnim vrtenjem klekljev.
Na podoben način, torej s kleklji, so jaslice za razstavo ustvarili tudi učenci žirovske čipkarske šole (mimogrede, tovrstno tradicijo klekljanja ohranjajo še v Idriji in Železnikih). Z iskricami v očeh si ogledamo še tiste, ki so jih ustvarili najmlajši v Žireh, otroci, ki hodijo v tamkajšnji vrtec.
108 so jih razstavili.
Prihodnje leto se sicer obeta okrogel jubilej, 1223. je sv. Frančišek prvič postavil jaslice. »Pravzaprav so bile to jasli ... Nato je postavitev jaslic kot uprizoritev božičnega dogodka malce zamrla, pozneje pa so se umetniške upodobitve vrnile,« se v zgodovino jaslic, ki so te dni na ogled marsikje, zazre Kastelčeva.
