Tri dijakinje upodobile 14 pozitivnih in negativnih pojmov, ki zaznamujejo človeka
Štirinajst pojmov, ki zaznamujejo človekovo dušo in um, so s čopiči v rokah upodobile tri dijakinje kranjske gimnazije. Nastal je niz akvarelov z naslovom Antropocentrizem. Risbe so na ogled v gimnazijski avli, Kranjčani pa si delo mladih ustvarjalk lahko ogledajo tudi pred mestno knjižnico, torej na plakatnih mestne galerije na prostem.
Velik izziv
»Slikanje človeških figur z akvarelom je bilo zame nekaj povsem novega. Pri ustvarjanju mi je bilo najtežje upodobiti pozo, ki prikazuje prav točno določen pojem, saj si ga lahko vsak predstavlja drugače. Ob slikanju sem vseeno zelo uživala, hkrati pa sem spoznala, da lahko včasih govorica telesa pove veliko več kot izrečene besede,« je povzetek likovnega ustvarjanja opisala dijakinja Tija Stritih, ki je v akvarel spremenila dobroto, nastajanje, razum, lepoto in ujetost.
Njena sošolka Maša Šprajc, ki je razmišljala o upanju, radosti, zlu, sebičnosti in nespameti, je dodala: »Upodobiti neko lastnost človeka, ki se navidezno ne kaže navzven, je vsekakor velik izziv. Skozi razmišljanje, kako bi to upodobila, sem se zagotovo soočila s težjim delom ustvarjanja. Razmislek o aktu in umestitvi sebe v vlogo osebe akta je bila sopotnica pri upodobitvi. Ob iskanju ideje za posamezni akt in kako ga bom izvedla sem nenehno pozornost usmerjala na končni izdelek ter na izražanje karakterja oziroma lastnosti akta.«
Dvomi in vprašanja
Tretja mlada umetnica, Špela Švab, pa je takole povzela ustvarjalno pot, ki jih je vodila do razstave Antropocentrizem: »Minljivost sem z gibi človeškega telesa likovno ponazorila kot lebdenje v novo rojstvo. Človeku, polnemu protislovij, se na poti pogosto porajajo mnogi dvomi in vprašanja o smislu življenja. Dvome sem poskusila počlovečiti s strahom pred premikom in novim korakom, zato je moja figura statična in negibna. Ravno nasprotno sem pojem svobode predstavila z lahkotnostjo giba plesalke. Največji izziv mi je predstavljala upodobitev pojma ljubezni, čeprav se med vsemi štirimi zdi najenostavnejši in nam najbližji, saj se pojavlja v toliko različnih oblikah.«
Dijakinje so dodale, da se z likovnim ustvarjanjem ukvarjajo v prostem času in ne obiskujejo likovnih tečajev ali uric likovnega ustvarjanja. Nekako oktobra so začele pod vodstvom mentorice Nataše Kne razmišljati o razstavi, decembra pa so se lotile ustvarjanja v akvarelni tehniki. Izziv je bil, kako samo v podobi telesa, brez upodobitve predmetov, na papir preliti omenjene pojme.
Nuja, vzpon in zaton
»Antropocentrizem je v zadnjem času deležen ostrih kritik, češ da je prav vase zagledanost človeka odgovorna za ekološke zadrege planeta in divjanje kapitalizma ter za človekovo uničevalno slo. Antropocentrizmu se postavlja nasproti biocentrizem, ko v središču ni človek, ampak življenje samo, kar naj bi človeka izenačilo z ostalo naravo. Vendar z evolucijskega zornega kota vsako živo bitje sebe postavlja v središče, pri tem človek ni izjema,« je ob razstavi zapisala mentorica.
Skozi razmišljanje, kako bi to upodobila, sem se zagotovo soočila s težjim delom ustvarjanja.
Kot je Knetova še podčrtala, se v štirinajstih aktih »med konceptoma nastajanja in minevanja odvije resda le peščica pojmov človekovega simbolnega sveta – upanje, dvom, radost, svoboda, ujetost, ljubezen, zlo, razum, nespamet, dobrota, sebičnost in lepota. Antropocentrizem je človekova nuja, je njegov vzpon in zaton, je neizbežen modus operandi človeka in človeštva.«