Velika sreča v Gorenji vasi: Če bi šla po drugi poti, bi bila zakopana
»Moja sestra me je v petek okoli 7. ure zjutraj poklicala, ker je na hribu nad našo domačijo opazila razpoko, ki je nakazovala plazenje zemlje. Stopila sem na dvorišče in šla po spodnji strani mimo hleva, da si ogledam, kaj se dogaja. Potem pa se je za hlevom samo usulo,« nam je o zemeljskem plazu, ki se je sprožil v Gorenji vasi tik nad hlevom domačije pr' Barbarč, povedala Minka Reberšek. In dodala: »Če bi šla čez dvorišče po drugi poti, me danes ne bi bilo več tu – bila bi zakopana pod tem kupom zemlje.« Na vprašanje, ali je med plazenjem tudi kaj zaropotalo, pa pojasni: »Zaradi silnega deževja se ni slišalo prav ničesar.«
Ne vedo, kaj bodo
Medtem je bil sin naše sogovornice in hkrati gospodar kmetije Boštjan Reberšek že v gorenjevaškem gasilskem domu. Kot predsednik prostovoljnega gasilskega društva je prvi dan vodne ujme in tudi še v soboto vodil obsežno gasilsko intervencijo.
»Hlev, v katerem je trenutno 20 glav živine, je močno poškodovan, njegovo ostrešje je uničeno. Uničeni so tudi traktorja in preostala mehanizacija, ki je bila pod napuščem hleva,« nam je povedal Reberšek, ki je sicer zaposlen v podjetju Marmor Hotavlje.
Člani prostovoljnih gasilskih društev so se samoiniciativno vrnili z dopusta, saj so čutili, da je tako prav.
»Poslopje je zavarovano proti vsem nevšečnostim razen proti zemeljskemu plazu. Tako da ne vemo, kaj bomo zdaj, kajti obnova bi bila res velik zalogaj ... Verjetno bomo morali, in to tudi zaradi neperspektivnosti kmetovanja, to dejavnost kar opustiti,« se je v nič kaj cvetočo prihodnost zazrl naš sogovornik. »Hvaležni pa smo za vso pomoč sosedov in prijateljev.« Takoj ko so padavine v Poljanski dolini pojenjale, se je tudi na domačiji pr' Barbarč začela sanacija. Z dvorišča kmetije so tovornjaki odvažali zemljo, ki je prigrmela z griča nad Reberškove.
Sireno sprožil na lastno pest
V Gorenji vasi so prve klice na pomoč dobili v petek okoli 2. ure ponoči. Takrat je zaradi silovitih padavin Poljanska Sora že naraščala. Dobri dve uri pozneje je reka že tako poplavljala, da je predsednik gasilskega društva Boštjan Reberšek na lastno pest sprožil sireno, ki je oznanjala znak za splošno nevarnost. Reka je v petek zjutraj segala skoraj do dvorišča novega gasilskega doma, medtem ko je bila bližnja cesta pod vodo, zato so gasilci že imeli težave, ko so z intervencijskimi vozili zapuščali garaže.
Voda je bila ponekod celo tako visoka, da prek nje niso mogli z gasilskimi vozili, zato jim je na pomoč priskočil večji traktor. Z njim so v Sestranski vasi rešili nepokretno občanko, ki ji je že zalivalo pritličje. »V prvih urah je bilo ogromno klicev na pomoč. Ena od naših ekip, ki so se prve odpravile reševat, je bila za kratek čas ujeta med vodami,« je opisal Domen Božičnik, poveljnik gorenjevaških gasilcev.
Kranju grozi ekološka katastrofa
Poznavalci razmer so že takoj ob naraščanju Save pomislili na ekološko katastrofo, ki v obliki kanalizacijske cevi, speljane tik pod mostom pri nekdanji tovarni Planika, že nekaj časa grozi v Kranju, črna predvidevanja pa je včeraj potrdil kranjski župan Matjaž Rakovec. Takojšnje ukrepanje je nujno, je včeraj opozoril župan, sicer celotnemu območju ob Savi grozi ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti. »Betonski plašč, ki obdaja kanalizacijsko cev – ta dovaja odpadne vode z območja Mestne občine Kranj – je na več mestih močno poškodovan. Pristojni se bojijo usodne poškodbe cevi, na katero je priključeno približno 25.000 ljudi (to predstavlja približno tretjino kranjskih občanov in dve tretjini šenčurskih), kar bi povzročilo razlitje fekalnih voda v Savo,« so včeraj zapisali na kranjski občini. O nevarni cevi smo v Slovenskih novicah poročali že pred več kot desetimi leti, pa se odtlej še nič ni zganilo.
Med gasilci, ki so bili ujeti med naraslimi vodami, je bil tudi vsestranski reševalec Jure Trlep, ki je včeraj na vprašanje, koliko časa je spal v zadnjih nekaj dneh, samo skomignil z rameni: »Ne preveč.«
In kaj je tisto, kar v Gorenji vasi zdaj potrebujejo? »Nujno in zelo hitro bi rabili stroje za odmaševanje kanalizacije. Nekaj jih imamo in so v pogonu, a zaradi velike razsežnosti bi jih rabili še precej več, in to že zdaj, ne šele čez dober teden,« so povzeli gorenjevaški gasilci, ki so v teh dneh našteli prek 130 intervencij.
Na pomoč so jim priskočili tudi gasilski kolegi iz okolice kot tudi iz Selške doline. »Marsikateri člani prostovoljnih gasilskih društev so se samoiniciativno vrnili z dopusta, saj so čutili, da je tako prav,« je na srčnost številnih slovenskih gasilcev še opozoril poveljnik gorenjevaške prostovoljne gasilske čete.
