Že trinajstič slavila specialna enota (FOTO)
Minuli konec tedna, v petek in soboto, je bilo na Bledu in v Bohinju tradicionalno tekmovanje, na katero slovenski policisti povabijo svoje uniformirane kolege. Na 30. Brajnikovem memorialu je tokrat sodelovalo 32 ekip. Poleg policistov so bili tu še pripadniki Slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje, kot tudi gorski reševalci in slovenski poklicni gasilci. Tudi tokrat so se na progo podali še hrvaški policisti, ki so se tekmovanja udeležili z dvema moškima ekipama.
Plavanje, tek, veslanje ...
Zahtevna dvodnevna preizkušnja, ki jo pripravlja Športno društvo Bled 92, se je začela v petek s skokom v Blejsko jezero. Tekmovalci so v jezeru, ki ima te dni okoli 19 stopinj Celzija, preplavali 700 metrov, zatem so se s kolesi podali na dobrih 36 kilometrov dolgo pot od Bleda proti Bohinju. Sledil je več kot 21 kilometrov dolg gorski pohod, takoj nato pa so dobro pripravljeni policisti in njihovi uniformirani kolegi znova sedli na kolesa in se po 20 kilometrih zaustavili na Biatlonskem centru na Pokljuki. Tam so morali umiriti roke in pokazati, kako natančno streljajo v tarče.
Kdo je bil
Mitja Brajnik je bil načelnik inšpektorata policije na Upravi za notranje zadeve Kranj (danes bi to lahko pomenilo vodjo sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Kranj). Bil je gorski reševalec, velik ljubitelj gora in oče treh otrok. Z zdravnikom reševalcem Janijem Kokaljem in z reševalci letalci Luko Karničarjem, Radom Markičem in Borisom Mlekužem se je 10. junija 1997 tragično ponesrečil pod Okrešljem. Dvodnevno merjenje moči in poguma, ki poteka v okolici Bleda in Bohinja, vsako leto pripravijo ob obletnici tragičnega dogodka.
Drugi tekmovalni dan so udeleženci začeli v Bohinju, kjer so najprej pet kilometrov tekli ob jezeru, zatem pa so v kanujih preveslali petkilometrsko razdaljo po Bohinjskem jezeru. Nato je bil čas za deset kilometrov dolgo kolesarjenje, skoraj toliko dolg gorski pohod ter 28 kilometrov dolgo kolesarjenje pri Bledu. Tam so prečili ledeno hladno Savo Bohinjko in po dveh kilometrih teka prišli v ciljni prostor pod Ribensko goro, kjer jih je pričakal še spretnosti preizkus. Za piko na i so tekmovalci med vsemi temi napori reševali teste iz prve pomoči in odgovarjali na vprašanja s področja splošne razgledanosti.
Začelo se je leta 1993
Po dveh napornih dneh je bil zmagovalec vsak, ki je prišel do cilja. Najhitreje je s progo opravila ekipa Specialne enote Generalne policijske uprave, ki je prvo mesto dosegla že trinajstič. Med moškimi ekipami so se na drugo mesto zavihteli gorski reševalci iz Kranja, tretje mesto je zasedla Ekipa za specialno delovanje Slovenske vojske.
Velja za najtežji tovrstni preizkus pri nas.
Ob 30. Brajnikovem memorialu, ki velja za najtežji tovrstni preizkus pri nas, so organizatorji zapisali, da se je pohod razuma, volje in moči »začel z idejo gorenjskega policista, gorskega reševalca in gornika Mitje Brajnika, ki je že leta 1993 za svoje kolege pripravil preizkus psihofizične vzdržljivosti in strokovnega znanja. Preizkus je bil že na začetku zasnovan po etapah, in sicer kolesarjenje, veslanje, streljanje, izpolnjevanje vprašanj iz splošne razgledanosti in prve pomoči ter poznavanje topografije in orientacije v visokogorju. Za vsako etapo so sodniki ročno merili čas, ki pa v prvih letih tekmovanja ni bil tako zelo pomemben, pomembno je bilo opraviti vse preizkuse. Na prvem tekmovanju je sodelovalo osem ekip z gorenjskih policijskih postaj. V naslednjih letih se je tekmovanje glede na izkušnje razvijalo organizacijsko in tekmovalno.«
Leta 1997 je organizator pripravljal četrto tekmovanje, ko se je 10. junija 1997 med usposabljanjem gorskih reševalcev na Okrešlju zgodila tragična nesreča, v kateri se je tragično ponesrečilo pet gorskih reševalcev, med njimi tudi Brajnik. Tekmovanje je odtlej imenovano Pohod razuma, volje in moči – Brajnikov memorial, organizira pa ga Športno društvo Bled 92 v sodelovanju s Policijsko upravo Kranj, Generalno policijsko upravo, Slovensko vojsko in upravo za zaščito in reševanje.
V naslednjih letih se je tekmovanje glede na izkušnje razvijalo organizacijsko in tekmovalno.