ZDRAVJE
Dolgčas ali lakota
Med pandemijo mnogi jedo več kot prej; prepoznajte, ali jeste zaradi apatije ali resničnega apetita.
Odpri galerijo
Kadar nam je dolgčas, ni nič neobičajnega, če jemo več, tudi manj zdravo, pravijo strokovnjaki za prehrano. V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 2000 odraslih, se med pandemijo novega koronavirusa okoli četrtina ljudi prehranjuje manj zdravo, od teh kar 63 odstotkov spremembo prehrambnih navad pripisuje dolgčasu. Izsledki raziskave so še pokazali, da v zimskem času zaužijemo več kalorij kot poleti.
Morda sežemo po hrani zaradi monotonije, morda obstaja globlji razlog, kot je denimo slabo razpoloženje, morda pa hrano kot navado povezujemo z neko aktivnostjo, na primer gledanjem televizije, kar je v teh časih marsikdo osvojil. Jesti iz dolgočasja ali kakršnih koli čustev ni nujno slabo, je pa odvisno od tega, kaj jemo in kako pogosto, tudi kdaj, torej v katerem delu dneva. Raziskave kažejo, da čustveni jedci radi sežejo po sladkarijah, mastni hrani.
In kako prepoznamo, ali smo zares lačni ali se na smrt dolgočasimo? Strokovnjaki priporočajo tehniko motnje. Slednja je lahko nekaj povsem preprostega, na primer pošiljanje kratkega sporočilca prijateljem, branje, gospodinjska opravila, tudi meditacija, igranje družabne igre ali kratek sprehod. Dobro je narediti seznam vsega, kar nam bo služilo kot motnja; če ste po njej pozabili na hrano, najverjetneje v resnici niste bili lačni. Poleg tega lakoto ocenite z lestvico od ena do deset, ena je zelo lačen, deset sit in zadovoljen. Če jo ocenite s pet ali več, potem verjetno niste lačni. Morda pa ste žejni: nemalokrat namreč žejo zamenjamo z lakoto. Zato si privoščite kozarec vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Tako boste ugotovili, ali so željo po hrani spodbudili čustva in dolgčas, lakota ali žeja.
Kot rečeno, ni nič narobe v tem, da jemo zaradi zadovoljstva, hrana je pač užitek. A če vas skrbi, da jeste, ker se dolgočasite, uvedite nekaj sprememb. Na kuhinjskem pultu naj bo vedno skleda s sadjem, v omarah nekaj vreč suhega sadja in oreški ter semena, krekerji z visokim deležem vlaknin in drugi hranljivi grižljaji, po katerih sezite, ko želite nekaj pojesti. Če le občasno iz dolgčasa brskate po predalih za slastnim zalogajem, to verjetno ne bo vplivalo na vaše zdravje. Če pa se to dogaja pogosto in imate celo občutek, da ste izgubili nadzor, se pogovorite z družino ali prijatelji, še bolje pa bo, če nasvet poiščete pri osebnem zdravniku.
Morda sežemo po hrani zaradi monotonije, morda obstaja globlji razlog, kot je denimo slabo razpoloženje, morda pa hrano kot navado povezujemo z neko aktivnostjo, na primer gledanjem televizije, kar je v teh časih marsikdo osvojil. Jesti iz dolgočasja ali kakršnih koli čustev ni nujno slabo, je pa odvisno od tega, kaj jemo in kako pogosto, tudi kdaj, torej v katerem delu dneva. Raziskave kažejo, da čustveni jedci radi sežejo po sladkarijah, mastni hrani.
In kako prepoznamo, ali smo zares lačni ali se na smrt dolgočasimo? Strokovnjaki priporočajo tehniko motnje. Slednja je lahko nekaj povsem preprostega, na primer pošiljanje kratkega sporočilca prijateljem, branje, gospodinjska opravila, tudi meditacija, igranje družabne igre ali kratek sprehod. Dobro je narediti seznam vsega, kar nam bo služilo kot motnja; če ste po njej pozabili na hrano, najverjetneje v resnici niste bili lačni. Poleg tega lakoto ocenite z lestvico od ena do deset, ena je zelo lačen, deset sit in zadovoljen. Če jo ocenite s pet ali več, potem verjetno niste lačni. Morda pa ste žejni: nemalokrat namreč žejo zamenjamo z lakoto. Zato si privoščite kozarec vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Tako boste ugotovili, ali so željo po hrani spodbudili čustva in dolgčas, lakota ali žeja.
Kot rečeno, ni nič narobe v tem, da jemo zaradi zadovoljstva, hrana je pač užitek. A če vas skrbi, da jeste, ker se dolgočasite, uvedite nekaj sprememb. Na kuhinjskem pultu naj bo vedno skleda s sadjem, v omarah nekaj vreč suhega sadja in oreški ter semena, krekerji z visokim deležem vlaknin in drugi hranljivi grižljaji, po katerih sezite, ko želite nekaj pojesti. Če le občasno iz dolgčasa brskate po predalih za slastnim zalogajem, to verjetno ne bo vplivalo na vaše zdravje. Če pa se to dogaja pogosto in imate celo občutek, da ste izgubili nadzor, se pogovorite z družino ali prijatelji, še bolje pa bo, če nasvet poiščete pri osebnem zdravniku.