Iz kuhinje diši po zimski pravljici

Čeprav cimet uporabljamo vse leto in je nepogrešljiv spremljevalec znanih sladic, denimo jabolčnega zavitka, je to začimba, ki nas najbolj spominja na zimo. Ni uporabna le v slaščicah, dodamo jo tudi toplim napitkom. Lahko ga vmešamo v slane jedi ali za dekoracijo s cimetovo palčko popestrimo kakšno od naših zimskih kreacij, ki nam pričarajo pravo decembrsko vzdušje. A kaj sploh je cimet? Od kod prihaja k nam in zakaj je tako drag?

Cejlonski ali kitajski

Cimetovo drevo, lahko cejlonsko ali kitajsko, je tisto, ki nam da to znano začimbo, ki je pravzaprav posušena tanka notranja plast skorje. Spada med najdražje začimbe na svetu pa tudi med najstarejše, saj viri pripovedujejo o tem, da naj bi ga na Kitajskem uporabljali že 3000 let pred našim štetjem. Mnogo kasneje je prišel v Evropo, kjer je med 16. in 18. stoletjem veljal za cenjeno in tudi zelo drago začimbo. Na staro celino naj bi najprej pripotoval z arabskimi trgovci.

Lepo popestri različne zimske napitke. FOTO: Špela Ankele

Bolj razširjen je kitajski in tega imate bržčas v kuhinjski omarici, zatem pa je tu še redkejši in bolj dragocen cejlonski, katerega domovina je Šrilanka (nekoč imenovana Cejlon), ki je še danes znana kot otok cimeta.

»Njegovi listi so podobni lovorovim, le za kakšen centimeter ali dva večji. Razlikujemo med kakovostnim in nekakovostnim cimetom. Najboljši na svetu raste prav na Šrilanki,« je nekoč zapisal Mitja Butul, ki na Manžanu nad Koprom vodi Domačijo Butul. Šrilanka je še danes med največjimi izvoznicami: pred njo sta le Kitajska in Vietnam.

Za sladko in slano

V kulinariki je vsestranski, saj si, kot rečeno, niti jabolčnega zavitka ne moremo predstavljati brez njega. Je dodatek h kompotu ali pecivu, decembra tudi po slovenskih domovih radi pečemo cimetove zvezdice in, v zadnjem času, še skandinavsko navdihnjene cimetove polžke oziroma rolice.

Marsikdo si pozimi niti kave ne more predstavljati brez ščepca cimeta, če pripravljate kuhano vino (ali džin ali jabolčnik), pa vam drobec cimetovih vonjav verjetno tudi ne uide! V različnih kuhinjah sveta, denimo v kitajski, indijski in mehiški, pa je nepogrešljiv spremljevalec slanih jedi.